MKC Maribor in MFRU vabita na post-festivalsko AV izkušnjo z videom Slišna neslišnost avtorice Ane Pečar, ki si ga lahko ogledate v prostorih MKC Maribor in Hostla Pekarna vse do 8. januarja 2019.
"Slišna neslišnost" je video, ki deluje na področje intuitivnega, predrazumskega in ga je mogoče doživeti le skozi umetniško poetični jezik. Video bežno sledi legendi o beli kači - bitju, ki spreminja obliko in preči ontološko mejo med človekom in živaljo. V staroselski kozmologiji so kače komunicirale s svetom duhov in prednikov. Bela kača je živela v osupljivo lepem svetišču Babja jama, na levem bregu Soče, a je bila od tam izgnana, da bi naredila prostor železnici. Skozi odprtino v jami je ušla v nebo v obliki belega orla in se naselila na hribu Jelenk. Video sledi legendi v bravah (bela in črna), zvočni izraznosti in mehkih prehodih iz ene oblike v drugo, kar je možno le v domeni iracionalnega.
Ana Pečar: "Slišna neslišnost", video, 2018
skladatelj: Moon Young Ha
O AVTORICI
Ana Pečar je umetnica mlajše generacije, ki se ukvarja z videom, zvokom, performansi in vidžejanjem. Aktivna je tako na mariborskem kot na mednarodnem umetniškem prizorišču, saj se udeležuje različnih razstav in festivalov novo medijske umetnosti ter umetniških rezidenčnih programov. Svoje znanje izpopolnjuje na umetniških delavnicah doma in v tujini, prejela je več umetniških štipendij (npr. Leonardo da Vinci - Grad-ex, 2010, štipendijo Roberto Cimetta, 2010, štipendije fundacij Ariella Vidach, 2010-2011, Valparaíso, 2011, Leon Levy, 2012, štipendijo Štajerske vlade, 2012). Mednarodne izkušnje je pridobila že v času študija v Washingtonu, ZDA na Concoran School of Art (1997-1998). Pogosto sodeluje z drugimi umetniki in je del več umetniških kolektivov doma in v tujini (npr. Digitalna komuna, Trak 47, BBM, Byzantine Cadillac, So0gled). Sodeluje pri projektih, ki združujejo različne zvrsti umetnosti, npr. video, ples in glasbo, je avtorica oz. soavtorica več video instalacij. V svojih delih večkrat obravnava motive iz narave, zlasti vodo, ki jih z različnimi prijemi, kot so npr. plastenje, prekrivanje in računalniška obdelava posnetkov, pretvarja v subtilno naglašene kompozicije, ki razkrivajo skrivnostnost, mogočnost in lepoto motivov. Loteva se tudi vprašanja časa in spreminjanja, ki pride z njim, kar zajame npr. v tematiki plesnih gibov. Hkrati opozarja tudi na raznovrstni problematiki sodobnega časa, kot sta npr. sistemski nadzor in človekovo poseganje v okolje. Pomemben segment njenega dela predstavlja zvok v različnih pojavnih oblikah, od hrupa, šumenja vodnih tokov do industrijskega zvoka v obliki udarcev železarskega nakovala, ki ga oblikuje v zvočne kulise.
Projekt podpira Mestna občina Maribor