NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR

Bálint Banyó: Skozi glasbo želim pripovedovati zgodbe

Intervju z ustanoviteljem jazz zasedbe Skylit Moon

Skylit Moon je mednarodna zasedba, ki združuje sodobni jazz, art rock in atmosferično pripovedovanje v svojevrstno glasbeno izkušnjo. Njihova glasba povezuje prvine pop in rockovskega pisanja skladb z jazzovsko harmonijo, improvizacijo in slikovitimi besedili ter tako ustvarja edinstvene glasbene svetove, ki jih lahko poslušalci raziskujejo. Člani so se spoznali med študijem na Dunaju, v Kulturnem inkubatorju pa so se mariborski publiki predstavili v sklopu koncertnega cikla Jazz ‘ma mlade 2026. Z ustanoviteljem zasedbe, Madžarom Bálintom Banyóm se je v sklopu Novinarske šole MKC Maribor pogovarjala Rona.

Kako je nastala zasedba Skylit Moon in od kod ime?

Začelo se je kot projekt za moj diplomski koncert na Dunaju. Študente spodbujajo, da ob zaključku študija ustvarijo nekaj zelo osebnega, in to je bila zame odlična priložnost, da sestavim zasedbo, s katero bi lahko izvajal lastne skladbe in aranžmaje ter igral glasbo, ki sem si jo že leta zares želel igrati.

Ker v svojih besedilih rad uporabljam kozmične podobe, je ime zasedbe skovanka iz besedne zveze »moonlit sky«, kar pomeni nebo, obsijano z mesečno. Hkrati ime ponazarja moj pristop k ustvarjalnemu procesu: rad se igram z idejami, obračam ali spreminjam običajne koncepte, tako kot sta besedi »moon« in »sky« zamenjali mesti v sicer običajni besedni zvezi. Upam, da to vzbudi tudi zanimanje občinstva: vsi vemo, kaj je »moonlit sky«, toda kaj je »skylit moon«?

Kako ste se odločili za povezovanje jazza in rocka?

Že od otroštva sem velik ljubitelj klasičnih rockovskih skupin in njihov vpliv na mojo odločitev, da postanem glasbenik, je ogromen. Pri sedmih letih sem začel študirati klasično glasbo, pozneje pa še jazz na konservatoriju in univerzi za glasbo na Dunaju, kjer sem spoznal tudi druge člane skupine. Takrat sem bil že velik ljubitelj jazza in jasno je bilo tudi, da bo jazzovski jezik skupna osnova z mojimi glasbenimi kolegi. Vendar sem si zelo želel ustanoviti skupino, v kateri bi dal prostor tudi svojim otroškim glasbenim vzorom, in na to sem mislil tudi pri izbiri članov, saj večina med njimi igra tudi v drugih crossover projektih, kjer se ta dva žanra srečujeta.

Kako bi svojo glasbo opisali nekomu, ki vas še nikoli ni slišal?

Sodobni jazz in art rock. Skladbe imajo močno pripovedno in vizualno razsežnost; skozi glasbo in besedila želimo pripovedovati zgodbe ter ustvarjati prepoznavne glasbene svetove. Izhajamo iz oblik popovskih in rockovskih skladb, ki jih prepletamo z jazzovsko harmonijo in atmosferičnimi besedili, skladbe pa se nato razvijejo v kompleksne instrumentalne aranžmaje in pustolovsko improvizacijo.

koncert Skylit Moon v Kulturnem inkubatorju — Foto: Živa Mijatović

Kateri glasbeniki ali skupine so najbolj vplivali na vašo glasbo?

Na rockovski strani so na moje pisanje skladb najbolj vplivali David Bowie, Radiohead, Genesis in The Beatles. Na jazzovski strani pa Brad Mehldau, Aaron Parks, Esperanza Spalding in KNOWER. Tudi ti izvajalci v svojo glasbo vključujejo veliko rockovskih vplivov, zato bolj neposredno oblikujejo zvok skupine.

Kako običajno pišete svoje skladbe?

Običajno nastajajo iz dveh smeri: glasbene in neglasbene. Neglasbeni del pomeni iskanje navdiha v razpoloženjih, občutjih, podobah, zgodbah ali življenjskih izkušnjah na splošno. Glasbeni del se običajno začne z eksperimentiranjem za klavirjem ali s svobodnim petjem melodij, ki se nato postopoma oblikujejo v nekaj vse bolj konkretnega. Včasih se ta dva pristopa začneta ločeno in se pozneje združita v eno skladbo, drugič pa eden sledi drugemu.

Zanimivo je, da bi običajno pomislili, da skladatelj dobi navdih iz resničnega življenja in ga nato prevede v glasbo (kar se seveda pogosto dogaja). Pri meni pa se pogosto zgodi tudi obratno – lahko na primer ustvarim zanimivo zaporedje akordov, nato pa se vprašam: kaj to pravzaprav pomeni? Kakšen glasbeni svet oziroma kakšno atmosfero želim ustvariti – za poslušalca, zase, za skupino? Nato začnem iskati druge vire navdiha, kar mi pomaga pri pisanju aranžmajev in besedil.

Koliko prostora med koncerti namenjate improvizaciji?

V vseh naših skladbah imamo vsaj enega ali več improviziranih solov. Rekel bi, da gre za strukturirano improvizacijo, saj jo omejujeta forma skladbe in harmonsko zaporedje. Občasno pa radi vključimo tudi bolj svobodne, odprte improvizirane dele. Kot skladatelj in aranžer pazim, da določen solistični del namenim določenemu glasbeniku, tako da ustreza njegovi osebnosti znotraj skladbe. Vsi imamo različne pristope k improvizaciji in vsakogar spodbujamo, da izrazi svoj značaj.

Kako je biti del mednarodne zasedbe?

Na nek način se zdi zelo naravno, Dunaj je zelo mednarodno mesto. Hkrati te to postavi izven cone udobja, saj imamo različna kulturna ozadja, kar je prav tako vznemirljivo. To je tudi odlična priložnost, da dosežemo več ljudi in krajev – kot Madžar na primer verjetno nikoli ne bi našel natečaja Jazz ma’mlade, če v skupini ne bi bilo Slovencev.

Avtorica besedila: Rona Valant Sičanović

Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.