Maribor Comic Fest: V Kulturnem inkubatorju so se srečali ljubitelji stripov in popkulture

NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR

V Kulturnem inkubatorju so se srečali ljubitelji stripov in popkulture

Maribor Comic Fest 2026: dvodnevni festival stripa




V Kulturnem inkubatorju v petek in soboto, 6. in 7. marca 2026, potekal dvodnevni stripovski festival Maribor Comic Fest, ki je obiskovalcem ponudil pester program od stripovskega sejma in pogovorov z avtorji do delavnic, družabnih iger in cosplaya. Dogodek je organiziral Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju z Društvom Stripoholik, festival pa je bil za obiskovalce brezplačen. Njegov namen pa je bil predvsem približati strip širšemu občinstvu ter spodbuditi zanimanje za to umetniško zvrst.

Stripar Primož Krašna, ki je moderiral pogovore z gostujočimi domačimi in tujimi striparji na odru Kulturnega inkubatorja, je ob premierni izvedbi dogodka v Kulturnem inkubatorju poudaril, da je bila osnovna ideja dogodka povezati različne generacije in jih spodbuditi k branju stripov. Po njegovih besedah v Mariboru sicer obstaja več knjigarn s stripovsko ponudbo, manj pa dogodkov, kjer bi se lahko obiskovalci srečali z avtorji in spoznali ustvarjalni proces nastajanja stripov. Festival zato ustvarja prostor za druženje, izmenjavo idej ter spoznavanje stripovske kulture.

V dveh dneh so se zvrstili pogovori z domačimi in tujimi striparji, delavnice risanja ter predstavitve različnih stripovskih šol in tradicij. Med drugim je potekal pogovor s striparjem Iztokom Sitarjem ob 60-letnici legendarnega tednika Zvitorepec, obiskovalci pa so lahko spremljali tudi predstavitve in podpisovanja stripov slovenskih in tujih avtorjev. Pomemben del festivala je predstavljal tudi stripovski sejem, na katerem so obiskovalci lahko kupili nove in stare stripe različnih založb ter spoznali ustvarjalce.

Stripovska kultura v Sloveniji raste

Po besedah Primoža Krašne se zanimanje za stripe v Sloveniji v zadnjih letih postopoma povečuje. K temu prispevajo nove založbe, stripovske revije in različni dogodki, kot so festivali in dnevi stripa. V Sloveniji se tako razvija vedno bolj živahna skupnost avtorjev, založnikov in bralcev, ki skuša deveto umetnost približati širši javnosti. Posebej opazno je tudi naraščanje zanimanja med mladimi bralci. Danes je na voljo precej več prevodne stripovske literature kot nekoč, kar omogoča lažji dostop do sodobnih stripov in novih žanrov.


Želja, da festival v prihodnje postane tradicija

Organizatorji si želijo, da bi Maribor Comic Fest postal stalnica v mariborskem kulturnem prostoru. Po besedah organizatorjev je cilj dogodka predvsem negovati odnos do stripa in pokazati, da gre za pomemben del sodobne kulture. »Želimo si, da bi festival postal stalnica v tem prostoru in da bi z njim ohranjali ter razvijali odnos do stripa,« je ob tem poudaril Primož Krašna. Dvodnevni festival je tako v Maribor prinesel živahno stripovsko dogajanje ter pokazal, da ima tudi v Sloveniji vse več privržencev.

INTERVJU: Stripar Denis Polanec

Kako bi na kratko opisali letošnji festival Maribor ComicFest 2026 in kakšen je bil njegov glavni namen?
Tako letošnji kot tudi drugi ComicFesti so predvsem umetniški dogodek in sejem, kjer so združene različne zvrsti fantasy arta. Moj glavni namen je čim več artistične aktivacije oziroma dejavnosti, kjer se lahko obiskovalci kreativno izražajo in se tudi učijo. Gre torej za praznovanje umetnosti – poleg zabave, razstav, iger in stripovskega sejma.

Zakaj je Kulturni inkubator primeren za takšne kulturne dogodke?
Ker se Kulturni inkubator nahaja v starem jedru Maribora, je njegova arhitektura in ulični ambient zame zelo romantična lokacija. Prostor ima poseben značaj, ki lepo dopolnjuje umetniške dogodke.

Kateri del programa je po vašem mnenju najbolj pritegnil obiskovalce?
Težko bi natančno povedal, ker nisem povsod zraven in ne vidim vsega, kar se dogaja. Kar pa se tiče moje scene, ljudi zelo privabi live art performans. Mislim pa, da ob vsej raznolikosti ComicFesta različne stvari pritegnejo različne ljudi.

Na festivalu so sodelovali tudi priznani domači in tuji striparji. Kako pomembno je, da se na takšnih dogodkih srečajo različni ustvarjalci in izmenjajo izkušnje?
Nekatere obiskovalce zanimajo zgodovina, življenje umetnikov in njihovi pogledi, druge pa bolj praktični deli ali pa sami izdelki. Na takšnih dogodkih se lahko vse to združi, zato se za vsakogar najde nekaj zanimivega.

Poseben poudarek je bil tudi na risarskih delavnicah. Kaj se lahko mladi ustvarjalci naučijo na takšnih delavnicah?
Na teh likovnih delavnicah udeleženci spoznajo različne trike in zanimivosti, za katere ne potrebujejo niti posebnega predznanja niti teoretičnega razumevanja. Uporabljati jih lahko začnejo takoj, kar pomaga izboljšati privlačnost dizajna in ustvariti zanimive vizualne efekte, ne glede na njihovo risarsko znanje ali temo, ki jo rišejo.

Na festivalu je bil organiziran tudi sejem stripov. Kako pomembni so takšni sejmi za promocijo stripovske kulture?
Mislim, da so takšni sejmi ena izmed najpomembnejših oblik promocije stripovske kulture. Potekajo redno na različnih lokacijah po Sloveniji in tako širijo zanimanje za strip med širšo publiko.

Predstavljena je bila tudi japonska pop kultura. Zakaj je ta danes tako priljubljena med mladimi?
Japonska pop kultura je res zelo priljubljena med mladimi, vendar iskreno rečeno ne vem natančno, zakaj. To je zanimiv pojav, ki ga je težko razložiti z enim samim razlogom.


Avtor besedila in fotografij: Luka Šipek // Intervju: Rona Valant Sičanović

Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.