REZULTATI ANKETE
Vključenost LGBT+ mladih v Mariboru 2.0
Ker nas je zanimalo, kako vključeno se LGBT+ mladi počutjo v Mariboru, smo od 23. oktobra do konca leta 2025 zbirale_i odgovore v anketi Vključenost LGBT+ mladih v Mariboru 2.0, ki je bila objavljena na naših spletnih kanalih.
V anketi je sodelovali devetnajst oseb. Čeprav vzorec ni reprezentativen, ponuja dragocen vpogled v izkušnje dela skupnosti. Največ sodelujočih je bilo starih med 23 ter med 27 in 31 let ali več. 47 % anketiranih je bilo moških (vključno s trans in cis osebami), 42 % žensk (vključno s trans in cis osebami), 11 % pa oseb, ki niso želele navesti spola. Nobena oseba se ni opredelila kot nebinarna. Večina sodelujočih (68 %) prihaja iz Maribora ali njegovega primestja. Hvala vsem sodelujočim za pripravljenost za sodelovanje in iskrenost.
Skoraj polovica ljudi se počuti v redu, 31 % jih je utrujenih, dve osebi pa sta izrazili tesnobo.
Eden od možnih zaključkov na podlagi izvedene ankete je, da je Maribor za LGBT+ ljudi srednje vključujoče mesto. Povprečna ocena vseh uporabljenih parametrov vključenosti namreč znaša 2,8 od 5. Mesto ima več dejavnosti in sistemov, ki LGBT+ skupnost opolnomočajo in vključujejo, vendar se to ne odraža vedno v splošnem vzdušju in družbi zunaj teh prostorov, kažejo rezultati ankete.
Anketa je bila razdeljena na šest sklopov: LGBT+ vključujoči prostori, javni prostori, izobraževalni prostori, prostočasne dejavnosti, politika in Maribor kot celota.
41 % anketiranih ocenjuje prostore MKC Maribor in dogodke v organizaciji MKC Maribor kot vključujoče ter jih tudi obiskuje. Med izpostavljenimi prostori so še MC Pekarna, Lez get together, Frontrunners Slovenija in Bar MI6. Nekatere_i ne zahajajo nikamor, saj se ne počutijo varno. Izražena je bila priljubljenost majhnih, intimnih prostorov z brezplačnim vstopom. Prostore kot LGBT+ vključujoče opredeljujejo predvsem zaradi občutaka varnosti in prijaznosti zaposlenih. Pogosto so okrašeni z zastavami ali drugimi simboli pripadnosti kvir skupnosti. 42 % ljudi te prostore obiskuje mesečno.
Anketiranke_ci navajajo, da Mariboru občutno primanjkuje sprejemajočih ljudi. Mesto opisujejo kot nesprejemajoče in opozarjajo na homofobijo, ki se kaže v večkratnem uničevanju mavričnih zastav, »anti-LGBT« grafitih po mestu ter protestih proti paradi ponosa. Izpostavljajo tudi pomanjkanje vidnih simbolov LGBT+ podpore ter spolno nevtralnih stranišč in garderob. Pogrešajo LGBT+ vsebine v izobraževalnih ustanovah in več sprejemanja znotraj teh institucij, saj ti prostori pogosto ne dajejo občutka vključenosti.
Pozitivne plati mesta so, sodeč po razultatih ankete, razumevanje nekaterih zaposlenih in osebja. 26 % ljudi je povedalo, da prostočasnim aktivnostim ne manjka ničesar oziroma da se tam počutijo sprejete. Izpostavili so tudi prostore, ki so okrašeni z umetnostjo in promovirajo LGBT+ vsebine. Pozdravljajo že vzpostavljene mestne politike, kot sta program Maribor skozi rožnata očala in Parada ponosa, ki ju izvaja MKC Maribor, pa tudi izobešanje mavrične zastave na občinskih stavbah.
PREDLOGI
37 % anketiranih ne spremlja politike dovolj ali o njej ne ve dovolj, da bi lahko predlagali bolj vključujoče ukrepe. Sicer pa predlagajo poglobljeno sodelovanje z odločevalci_kami, ki bi presegalo občasna fotografiranja. Želijo si več raznolikih LGBT+ prostorov za neformalna druženja in izobraževanje. Anketiranke_ci poudarjajo, da se kot LGBT+ osebe v Mariboru ne počutijo varno, zato si želijo tudi strožjega pregona sovražnega govora.
Izstopajoči citati ankete
"Študiral 6 let v Ljubljani. In je občutna razlika."
"Profesorji so pa taki, da se pohecajo o ljudeh, ki sprejemajo več, kot dva spola."
"Še na parado, ki je samo enkrat na dve leti, težko greš, saj se moraš pripraviti na metanje jajc, ne glede na to, da je policija 10 metrov stran."
Najbolj vključene_i se anketiranke_ci počutijo znotraj prostočasnih aktivnosti (3,4 od 5), najmanj pa v mestu kot takem (2,5 od 5). Primerjava z letom 2016 pokaže, da se potrebe mladih niso bistveno spremenile. Tudi takrat so si želele_i več izobraževanj za ljudi, ki delajo z mladimi, ter varne prostore in več LGBT+ dejavnosti v obliki neformalnega druženja, izobraževanja in podpore. Ostaja tudi potreba po doslednejšem pregonu sovražnega govora.
Leta 2016 so bili predlagani tudi varuh pravic LGBT+ oseb, kvote za zaposlovanje (pozitivna diskriminacija) ter večja angažiranost CSD pri zaščiti LGBT+ otrok in mladih. Na področju politike je bil velik poudarek na ureditvi zakonodaje glede posvojitev – izenačitvi pravic – ter zakonodaji o krvodajalstvu.
V zadnjih devetih letih smo kot družba na teh področjih naredile_i pomemben napredek.
Če povzamemo rezultate ankete: Maribor je danes vključujoč približno toliko kot pred skoraj desetletjem, vendar na drugačen način. Glasovi sovraštva posameznic_kov so bolj opazni zaradi večje vidnosti LGBT+ vsebin. Politike in sistemi podpore so bistveno bolj vključujoči, zato je LGBT+ skupnost tudi bolj opolnomočena. V javnosti je bolj vidna – skozi mavrične zastave in parade ponosa –, kar žal pogosto sproža tudi sovražna dejanja. Skupnost si še vedno želi sprejemanja in varnih prostorov, saj opaža, da zunaj specifičnih podpornih sistemov tega ni dovolj.
Za nas podatki raziskave pomenijo, da nismo na cilju, smo pa na pravi poti. V devetih letih smo nekatere diskriminatorne politike nadomestile_i z vključujočimi, v mestu pa je več prepoznavanja LGBT+ prijaznih prostorov in dogodkov. To kaže tudi na bolj podporen diskurz odločevalk_cev. Program MSRO bo še naprej ohranjal raznolike dogodke v podporo LGBT+ skupnosti in jim dodajal nove. Vsekakor bomo ohranile_i mavrične junije in parade ponosa, saj predstavljajo najbolj viden del naše skupnosti.