NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
TUKAJ ZATE: Odrasli, ki znajo prisluhniti mladim, so ključ do pravočasne pomoči
Vse več mladih se sooča s tesnobo, občutki nemoči in drugimi duševnimi stiskami, pri njihovem prepoznavanju in obravnavi pa imajo pomembno vlogo odrasli, ki so z njimi vsakodnevno v stiku. Prav zato je Mladinski kulturni center Maribor zasnoval projekt TUKAJ ZATE – program psihološke prve pomoči za mlade, s katerim želi okrepiti znanje in kompetence odraslih za prepoznavanje duševnih stisk, ustrezno odzivanje in usmerjanje mladih v strokovno pomoč.
Duševno zdravje mladostnikov je področje, ki zahteva vse več pozornosti. Običajnim razvojnim izzivom, s katerimi se mladi srečujejo med odraščanjem, se pridružujejo tudi stiske, povezane s tesnobo, depresivnimi občutki, negotovostjo in nemočjo. Da bi jih znali pravočasno prepoznati in se nanje ustrezno odzvati, je pomembno, da imajo mladi ob sebi odrasle, ki znajo prisluhniti, razumeti in ponuditi podporo.
»Stiske, če jih pravočasno prepoznavamo, lahko z običajnimi načini reševanja težav tudi razrešimo,« poudarja prof. dr. Vita Poštuvan, namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem, Inštitutu Andrej Marušič, in zunanja partnerica projekta, ki je pripravila vsebine usposabljanj za strokovne delavce. Kot pojasnjuje, je pomembno, da se mladi naučijo soočanja s težavami in izražanja čustev, saj se tako stiske ne razvijejo nujno v resnejše težave. Po njenih besedah je treba biti pozoren predvsem na dolgotrajnejše spremembe v vedenju mladostnika. Med opozorilne znake sodijo potrtost, pomanjkanje energije, umikanje iz družbe, zapiranje vase in izguba zanimanja za dejavnosti, ki so posameznika prej veselile.
Zakaj projekt usmerja pozornost na odrasle?
Projekt TUKAJ ZATE izhaja iz opažanj strokovnih delavcev, ki pri svojem vsakodnevnem delu spremljajo mlade. Kot pojasnjuje Tanja Veber, strokovna vodja programa TUKAJ ZATE in zunanja sodelavka MKC Maribor, pri mladih, ki prihajajo na aktivnosti centra, opažajo določene spremembe v primerjavi s preteklimi leti. Predvsem zaznavajo več negotovosti, težav, povezanih s tesnobo, ter večjo potrebo po podpori in občutku varnosti. Prav zato si želijo odrasle, ki delajo z mladimi, dodatno usposobiti za prepoznavanje njihovih stisk in ustrezno odzivanje nanje.
Pomemben razlog za usmeritev projekta v odrasle je tudi dejstvo, da mladostniki o svojih težavah pogosto lažje spregovorijo z vrstniki kot z odraslimi. Na pripravljenost za pogovor vpliva tudi okolje, v katerem odraščajo. Če se v družini o čustvih in težavah ne govori odprto, mladostniki pogosto nimajo zgleda, kako takšne teme sploh odpreti. Podobno pomembno vlogo imajo tudi šolska in druga okolja, v katerih se mladi srečujejo z odraslimi. Na to opozarja tudi prof. dr. Vita Poštuvan, ki pravi, da se mladostniki o svojih stiskah pogosto najprej pogovarjajo med seboj in preverjajo, ali so njihove izkušnje običajen del odraščanja. Pogovor z odraslimi je lahko težji, zlasti v okoljih, kjer se o čustvih in načinih reševanja težav ne govori veliko. Po njenem mnenju je zato pomembno, da odrasli mladim s svojim zgledom pokažejo, kako se o stiskah pogovarjati in kako se z njimi soočati. Po besedah Vite Poštuvan je eden od ciljev projekta tudi opolnomočiti odrasle, da bi mladim znali ponuditi podporo pri vsakodnevnem soočanju s stiskami ter se ustrezno odzvati tudi v najtežjih primerih.
Duševno zdravje tudi v digitalnem svetu
Poseben izziv predstavlja tudi odraščanje v času digitalnih tehnologij. Dogajanje na spletu lahko postane vir stisk, odrasli pa pogosto težje dostopajo do digitalnih svetov, v katerih mladi preživljajo velik del svojega časa. Tanja Veber opozarja, da več stikov prek digitalnih okolij lahko pomeni tudi manj neposrednih odnosov v živo. Kot poudarja, so prav odnosi v neposrednem okolju pogosto tisti, ki posamezniku dajejo občutek varnosti in pomirjenosti. Zato je pomembno tudi spodbujanje pristnih medosebnih stikov ter krepitev kompetenc za vzpostavljanje in ohranjanje odnosov v živo.
Od usposabljanj do praktične psihološke prve pomoči
Projekt TUKAJ ZATE je zasnovan kot celosten, skupnostno usmerjen program psihološke prve pomoči za mlade, stare od 12 do 18 let. Namenjen je strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja, nevladnih organizacij, mladinskega in športnega sektorja ter drugim odraslim, ki so z mladimi v rednem stiku. V okviru projekta bodo potekala usposabljanja in podporna srečanja za strokovne delavce ter starše, praktično izvajanje psihološke prve pomoči in poglobljeno usposabljanje po mednarodno akreditiranem programu Youth Mental Health First Aid (Youth MHFA). V ospredju bodo prepoznavanje znakov duševnih stisk, ustrezno prvo odzivanje, razumevanje, kdaj je treba mlado osebo usmeriti v strokovno obravnavo, ter pridobivanje znanj za podporo mladim v vsakodnevnih situacijah.
Cilj je dolgoročno oblikovati mrežo usposobljenih odraslih, ki bodo mladim znali ponuditi prvo podporo, jih poslušati brez obsojanja in jih po potrebi usmeriti do ustrezne strokovne pomoči. S tem želi projekt zmanjševati tveganje za poglabljanje duševnih težav, prispevati k varnejšemu in bolj podpornemu okolju za mlade ter razbremenjevati zdravstveni sistem. Kot poudarja prof. dr. Vita Poštuvan, je pomembno, da znamo stiske pravočasno prepoznati in mladim ponuditi ustrezne načine soočanja z njimi. Tanja Veber pa izpostavlja pomen odraslih, ki znajo ostati v stiku z mladimi tudi takrat, ko ti potrebujejo podporo. Sporočilo projekta TUKAJ ZATE je zato preprosto, a pomembno: biti ob mladih, jih slišati in jim znati pomagati, ko to potrebujejo.
Prispevek pripravil: Luka Šipek / Fotografije: Luka Šipek
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.
Projekt je bil izbran na javnem razpisu Ministrstva za zdravje, sofinanciran s sredstvi Programa Evropske kohezijske politike 2021 – 2027, Razvoj in vzpostavitev novih virov pomoči in programov ter krepitev kompetenc na področju duševnega zdravja. Vrednot projekta: 345.785,00 EUR.
