NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
‘‘Ljudska glasba ima v odraščanju posebno mesto’’
Intervju s Katarino Ženko, članico glasbenega sestava Kulturno umetniškega društva Študent
Slovensko ljudsko glasbeno izročilo je pomemben del naše kulturne dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Da bi ohranili njegovo bogastvo in ga približali tudi mlajšim generacijam, skrbijo številni mladi glasbeniki, med njimi tudi člani Glasbenega sestava Akademske folklorne skupine (AFS) Študent. S svojo energijo, predanostjo in sodobnimi priredbami dokazujejo, da ljudska glasba ni le spomin na preteklost, temveč je živa in aktualna tudi danes. O delovanju skupine, pomenu ohranjanja ljudske glasbe, ustvarjanju glasbenih priredb smo se pogovarjali s Katarino Ženko, članico AFS Študent. V intervjuju je predstavila povezanost članov, njihovo ljubezen do slovenskega ljudskega izročila ter željo, da bi z glasbo navdušili čim širši krog poslušalcev.
Kako bi predstavili AFS Študent nekomu, ki vas še ne pozna?
Akademska folklorna skupina Študent je skupina izredno različnih ljudi, ki nas združuje ljubezen do slovenskega ljudskega izročila. Zelo radi imamo našo dediščino in jo z veseljem in ponosom predstavljamo. Smo skupnost, ki skupaj igra, pleše, poje in živi. To, da lahko počnemo nekaj, kar imamo res radi, skupaj s svojimi najbližjimi prijatelji, je izjemno dragoceno in prav zato tako z veseljem hodimo na vaje, nastope ter skupaj potujemo po svetu in zastopamo slovensko ljudsko dediščino tudi na mednarodnih festivalih. Naše društvo lahko preprosto opišemo kot eno veliko KUD-ovsko družino.
Kako pomembna je ljudska glasba za mlade glasbenike danes?
Za mnoge mlade je ljudska glasba ena prvih zvrsti, s katerimi se srečajo doma, v vrtcu ali v osnovni šoli. Pogosto jo zaznamujejo preprostost, pripovednost in značilen ljudski humor, zaradi katerih se nam hitro vtisne v spomin in nas spremlja vse življenje. Številni odrasli se še vedno spomnijo ljudskih pesmi, ki so jih prepevali v otroštvu ali poslušali ob družinskih srečanjih, običajih in drugih priložnostih.
Prav zato menimo, da ima ljudska glasba posebno mesto v odraščanju. Mladim glasbenikom omogoča stik z glasbenim izročilom in jim daje osnovo za razvijanje lastnega glasbenega izraza. S svojimi melodijami, ritmi in zgodbami lahko pomembno zaznamuje njihov način igranja, petja in ustvarjanja, hkrati pa jih spodbuja k raziskovanju lastnih korenin.
Kako izbirate skladbe, ki jih predstavite na koncertu?
Na naših koncertih se trudimo predstaviti čim širši repertoar – skladbe iz različnih pokrajin, različnih avtorjev priredb in z različnimi glasbili. Izbor skladb je ponavadi kombinacija mnogih dejavnikov. Pogosto se predstavljamo s priredbami, ki smo jih tekom sezone največ vadili in jih obvladamo. Zaigramo tudi tiste priredbe, s katerimi s plesalci že dolgo nismo nastopali, a so nam kljub temu zelo pri srcu. Takšne koncerte izkoristimo kot priložnost, da jih po dolgem času ponovno predstavimo pred občinstvom.
Seveda je nekaj od zaigranih skladb takšnih, ki nam jih predstavi naš vodja. Njegove izbire so vedno nepričakovane in presenetijo tako nas kakor pozneje tudi publiko. Ne manjka pa tudi skladb in pesmi, ki si jih člani sestava zaželimo zaigrati in nam vodja posebej za takšne koncerte razpiše priredbe.
Kaj vam pomeni ohranjanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila?
Slovensko ljudsko glasbeno izročilo je premalo poznano in cenjeno. Mladi imamo veliko odgovornost prenašati naprej to, kar je bilo ustvarjeno v preteklosti. Brez nas in zavedanja o tem obstaja velika nevarnost, da bo v prihodnjih desetletjih in stoletjih to odšlo v pozabo. Zato je izredno pomembno, da to delamo z veseljem in ponosom ter da prenašamo naprej tradicijo naših korenin in prednikov.
Kako se razlikujejo ljudske pesmi iz različnih delov Slovenije?
Slovenija je kljub svoji majhnosti izjemno raznolika, kar se odraža tudi v ljudski glasbi. Posamezne pokrajine so zaradi geografske lege, načina življenja in vplivov sosednjih kulturnih okolij razvile svoje glasbene posebnosti. Razlike se kažejo v melodijah, ritmih, narečjih, vsebini besedil, načinu petja in sestavi glasbil. Ljudska glasba Istre se tako lahko precej razlikuje od glasbe na Štajerskem, tako po zvenu kot po načinu izvajanja.
Zanimivo je, da razlike najdemo tudi znotraj posameznih pokrajin. Že v dveh sosednjih vaseh lahko naletimo na različni besedili ali melodijski različici iste pesmi. To je med drugim posledica ustnega izročila, saj so se pesmi prenašale predvsem s poslušanjem in petjem, ne pa z notnimi zapisi. Vsaka skupnost, včasih pa tudi posamezen pevec ali godec, jim je tako dodala nekaj svojega. Prav ta raznolikost daje ljudski glasbi poseben čar in bogastvo.
Zakaj ste se odločili vključiti tudi sodobnejše priredbe ljudskih skladb?
Menimo, da lahko s takšnim pristopom ljudsko glasbo približamo tudi mlajšemu občinstvu. Sodobnejši zvok je lahko prvi stik z ljudsko pesmijo, ki poslušalca nato spodbudi k odkrivanju njenega izvora in drugih oblik ljudske glasbe. Sodobnejše priredbe nam omogočajo, da v njej poiščemo nove izrazne možnosti in vanjo vnesemo tudi svoj ustvarjalni pečat. Pri tem nam je pomembno, da ohranimo prepoznavnost in značaj izvirne skladbe ter spoštljiv odnos do izročila. S priredbami želimo pokazati, da ima ljudska glasba svoje mesto tudi danes in da lahko nagovori različne generacije.
Kako je videti ustvarjanje in vaje zasedbe, ki že sedmo leto deluje v isti sestavi?
Kar velik del naše zasedbe zdaj skupaj igra že deset let. To pomeni, da smo izredno povezani in uigrani kot skupina. Zelo dobro poznamo naše načine igranja, v čem je kdo dober in kje bi morali koga izpostaviti, zato so naše vaje videti manj kot strogo učenje in zgolj branje not, bolj pa kot druženje s prijatelji in medsebojno izmenjevanje znanj. Kadar dobimo nove note, najprej vadi vsak zase, nato pa se dobimo skupaj in preigravamo, dokler priredbe ne začutimo. Nato se lotimo detajlov, skupaj dorečemo dinamiko in tempo melodij, kdo bo imel pri kateri pesmi vodilno vlogo, skratka vse te stvari, ki nam omogočajo, da skladbe niso samo preigrane, temveč tudi izpopolnjene, nadgrajene in delujejo kot zaključena celota.
Se vam zdi, da se ljudska glasba zaradi sodobnih priredb približa tudi mlajšemu občinstvu?
Ja. Ljudska glasba je živa glasba, ki se prenaša iz roda v rod ter se ob tem spreminja in razvija. V Glasbenem sestavu AFS Študent jo želimo ponesti med čim širši krog poslušalcev in jo predstaviti tudi tistim, ki jim ta zvrst morda ni tako blizu, predvsem mlajšim generacijam.
Katera skladba iz vašega repertoarja vam je osebno najljubša?
Mislim, da lahko z gotovostjo trdimo, da je trenutno vsem najljubša priredba Gorski Kotar.
Prispevek pripravila: Rona Valant Sičanović
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.