Sporočilo za javnost: projekt Zeleni korak za kulturo

MKC Maribor želi zmanjšati svoj ogljični odtis

Maribor - 6. maj 2025 / Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) z Ekologi brez meja in Energetsko podnebno agencijo za Podravje - ENERGAP izvaja projekt Zeleni korak za kulturo. Osrednji cilj projekta je pripraviti model s smernicami za trajnostno upravljanje in delovanje ter ga pilotno preizkusiti na MKC Maribor. Prvi korak, merjenje ogljičnega odtisa javnega zavoda v letu 2024, so sodelujoči v projektu že izvedli, v prihodnje pa se bodo osredotočili na ukrepe, kako letno proizvedenih 110 ton ogljikovega dioksida zmanjšati.

Trajnostni projekti v sklopu programa Banka idej, okolju prijazni ukrepi v Hostlu Pekarna in zaveza k prireditvi brez odpadkov, h kateri je Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) v sodelovanju z Ekologi brez meja pristopil s festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru so le nekateri temelji, zaradi katerih je bil MKC Mariboru uspešen na razpisu Ministrstva za kulturo in leta 2025 začel izvajati projekt Zeleni korak za kulturo. Projekt, vreden 70.000 evrov, ki ga ministrstvo sofinancira iz Sklada za podnebne spremembe ter se je začel izvajati z letom 2025 in bo trajal do avgusta 2026, MKC Maribor izvaja skupaj z Energetsko podnebno agencijo za Podravje - ENERGAP in Ekologi brez meja. Projekt se v prvi vrsti osredotoča na trajnost upravljanja javnih zavodov na področju kulture in se zavzema za trajno beleženje in spremljanje ogljičnega odtisa. »Ko smo se prijavljali na razpis, smo naredili pregled vsega dobrega, kar smo na področju trajnosti v MKC Maribor že naredili in ugotovili, da imamo že precej dobrih praks,« je ob tem poudarila Marja Guček, direktorica MKC Maribor.

Javni zavodi, ki merijo ogljični odtis, v manjšini, projekt to spreminja

Zdaj bodo v MKC Maribor naredili še en zeleni korak in s pomočjo ENERGAP izračunali ogljični odtis v MKC Maribor in vsaj še v petih javnih zavodih na področju kulture. »Eden osrednjih ciljev projekta je, da se zavedanje o ogljičnem odtisu, njegovih posledicah in pomembnosti trajnostnega upravljanja prenese v delovanje javnih zavodov,« je izpostavila Adrijana Kos, vodja projekta Zeleni korak za kulturo na MKC Maribor. V sklopu projekta bodo tako izmerili ogljični odtis ob začetku in ob koncu projekta ter oblikovali splošno orodje za merjenje in beleženje ogljičnega odtisa, ki bo na voljo vsem javnim zavodom na področju kulture. Hkrati bodo s pomočjo Ekologov brez meja pripravili model s smernicami za trajnostno upravljanje in delovanje. »Zanimanje za sodelovanje je izrazilo 63 javnih zavodov, v sklopu projekta bomo tesneje sodelovali s petnajstimi, katerim bomo izračunali ogljični odtis. Vsaj pet med njimi jih bo nato preizkusilo tudi model za trajnostno upravljanje. Upamo, da bo dostopnost modela, ki bo prosto dostopen v elektronski obliki, vzpodbudila čim več javnih zavodov, da se v prihodnje pridružijo še bolj trajnostnemu ravnanju,« je še pojasnila Adrijana Kos.

Prav na za zdaj majhno število javnih zavodov, ki večjo pozornost posvečajo svojemu ogljičnemu odtisu, je opozorila predsednica Ekologov brez meja Katja Sreš. Marca so izvajalci projekta izvedli anketo med javnimi zavodi, ki delujejo na področju kulture, s katero so želeli preveriti morebitne prakse merjenja ogljičnega odtisa. Ključno vprašanje v anketi je bilo, ali so v javnem zavodu v letu 2024 (iz)merili ogljični odtis. Na spletni vprašalnik je odgovorilo 162 javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture, kar je 80,6 % vseh javnih zavodov, ki so navedeni v Evidenci javnih zavodov na področju kulture iz leta 2023. Kar 157 vprašanih javnih zavodov (t.j. 96,9 %) si ogljičnega odtisa ni merilo. Pet javnih zavodov je v vprašalniku sicer navedlo, da so si izmerili ogljični odtis, vendar je glede na podrobnejše odgovore mogoče sklepati, da gre pri treh javnih zavodih za preverbo rabe energije v izpuste CO₂. »Trije javni zavodi so navedli agencijo GOLEA, podjetje LEA in servis, zato je bolj verjetno, da gre za pretvorbo rabe energije v izpuste CO₂ in ne moremo govoriti o izračunu ogljičnega odtisa,’’ je pojasnila Petra Plošnik iz Energetsko podnebne agencije za Podravje - ENERGAP.

»Pomembno je, da ukvarjanje s trajnostjo ni cilj samo okoljskih organizacij, ampak tudi tistih, ki delujejo na področju kulture, mladine in turizma. Pri tem naj si organizacije poiščejo strokovno pomoč za lažje doseganje zastavljenih ciljev,« je poudarila predsednica Ekologov brez meja Katja Sreš, ki pri tem vidi vlogo mladinskih centrov predvsem v smislu postavljanja vzorov in ozaveščanja mladih.

Za 110 ton ogljikovega dioksida potrebnih vsaj 5.000 dreves

Enega večjih korakov na zeleni poti projekta so sodelujoči v projektu naredili že v prvi četrtini leta 2025: izmerili so ogljični odtis MKC Maribor za leto 2024. Izračunali so, da je javni zavod v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2024 proizvedel 110 ton CO₂e, pri čemer je bilo 64 ton oziroma 58 % emisij zaradi električne in toplotne energije ter vode, medtem kot je 46 ton oziroma 42 % emisij nastalo zaradi prevozov, odpadkov, potrošnega materiala in izdelkov ter vode. Da bi v enem letu MKC Maribor pridelane emisije nevtraliziral s kisikom, bi moral zasaditi med 5.000 in 5.500 dreves.

Kot je pojasnila Katja Sreš, se s kakovostno opravljenimi meritvami izognemo zelenemu zavajanju, hkrati pa so pokazatelj, kako uspešni so sprejeti ukrepi oziroma smernice. MKC Maribor bo model s smernicami preizkušal in dopolnjeval v pilotnem obdobju med junijem 2025 in majem 2026, prav tako pa bodo smernice pilotno preizkusili sodelujoči zavodi, ki so oblikovani oziroma delujejo na področju gledališča in kulturnih domov, muzejev in galerij, knjižnic, arhivov, turizma, športa in mladine. Smernice bodo nato dopolnjene še z dodatnimi predlogi za ukrepanje, specifičnimi za posamezno obliko zavoda. V smernicah se bodo posvetili predlogom za zmanjšanje porabe energije in vode, preprečevanje nastajanja odpadkov, spodbujanje trajnostne mobilnosti ter učinkovito ozaveščanje in komuniciranje tako z zaposlenimi kot uporabniki. Za zgled bodo služile izkušnje mreže Zero waste Slovenija in primeri dobrih praks iz tujine. V juniju 2026 bo v sklopu projekta potekala tudi zaključna nacionalna konferenca v Mariboru.

V sklopu projekta objavljeno gradivo izraža mnenja avtorjev in ne predstavljajo uradnega stališča Ministrstva za kulturo.