NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
SOLANDIUM 2063: Kako lahko umetna inteligenca pomaga graditi trajnostno prihodnost?
(Video)intervju z Nejcem Trampužem, intermedijskim umetnikom in avtorjem projekta SOLANDIUM 2063, ki je predstavljen v Kulturnem inkubatorju
Nejc Trampuž je intermedijski umetnik in fotograf mlajše generacije. Njegov fokus je družbeno, tehnološko in zdaj predvsem okoljsko angažirana kritika. Sporoča jo skozi svoja dela, ki prehajajo med različnimi sodobnimi, s tehnologijo povezanimi mediji in pristopi. Diplomiral in magistriral je iz fotografije na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, za svoje delo pa je bil večkrat nagrajen. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih tako v Sloveniji kot v tujini, gostoval na okroglih mizah in bil član strokovnih žirij.
Nejc Trampuž se je kot eden od gostujočih umetnikov leta 2023 predstavil na Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti (MFRU), ki ga organizira Mladinski kulturni center (MKC) Maribor. Takrat je bilo njegovo delo z naslovom Dokler naju smrt ne loči na delce na ogled na pročelju stavbe na Glavnem trgu ter v praznih izložbah Koroške ceste v Mariboru, del razstave pa je bil na ogled tudi v razstavišču Kulturnega inkubatorja. Dela so bila soustvarjena s pomočjo umetne inteligence (UI) in so predstavljala svetlejšo bodočnost, kjer sta zaščita ekosistema in socialna pravičnost prednostni nalogi ter kjer so rešitve za globalne izzive dosegljive. Letos se je Trampuž v sodelovanju z MKC Maribor vrnil v Kulturni inkubator, tokrat s projektom SOLANDIUM 2063, ki je eksperimentalni hibrid med umetniškim delom, računalniško igro in orodjem za interaktivno izobraževanje.
Kaj predstavlja razstava SOLANDIUM 2063?
Solandium 2063 je eksperimentalna računalniška igra, pri kateri gre za strategijo. Gre za naselje prihodnosti, ki je postavljeno v distopično, onesnaženo, situacijo poskapitalistične družbe, ki ga lahko transformiraš v ekološko skupnost. Sam spreminjaš infrastrukturo v naselju in s tem rešuješ situacije.
SOLANDIUM 2063
Solandium 2063 je eksperimentalna 3D računalniška igra žanra solarpunk, ki združuje umetnost, tehnologijo in izobraževanje. Razvil jo je multimedijski umetnik Nejc Trampuž s svojo ekipo, igra pa raziskuje vlogo umetne inteligence pri oblikovanju trajnostne družbe. Postavljena je v leto 2063, kjer igralci s pomočjo umetne inteligence snujejo strategije za preobrazbo propadlega robotiziranega centra v ekološko skupnost.
Kako je dobila ime?
O imenih smo razmišljali sami, za predloge pa smo vprašali tudi umetno inteligenco, tako da ne vem več, če je bilo izbrano naše ime ali predlog UI. Kar se tiče letnice 2063, pa je to leto v prihodnosti, ki je dovolj daleč, da se lahko zgodijo velike spremembe, kot so na primer robotizirana mesta. Po drugi strani pa je to leto dovolj blizu, da bomo še živeli in si tako lahko predstavljamo, kako bi takrat lahko bilo.
Kako je nastala ideja?
To je tretji projekt v seriji. Prvi je bil Popolnoma drugačna prihodnost, ki je bil v sklopu festivala MFRU predstavljen prav v razstavišču Kulturnega inkubatorja. Projekt so sestavljali animirani dialogi kot kolaži in knjiga. Oboje je bilo ustvarjeno z umetno inteligenco. Knjiga je bila kratka antologija eko fikcije. Naslednji projekt je bil film Zakoreninjeno v kodi, ki se je tudi dogajal v prihodnosti in gre za nek dan v življenju botaničarke in robotskega vrtnarja v permakulturnem vrtu. Tudi ta projekt je bil ustvarjen z umetno inteligenco. Gre za preizkušanje oziroma raziskovanje kaj lahko s temi orodji naredimo. Tako je bila naslednja točka 3D. Ker je UI lahko že gradila stavbe, sem pomislil na računalniško igro. Po eni strani gre za eksperiment, kaj je sposobna umetna iteligenca in kako jo lahko uporabljamo v nek konstruktiven namen, saj vemo, da je UI lahko problematična in se jo lahko uporablja tudi za slabe namene, na primer zavajanje javnosti. Pri igri sem hotel zato videti, kaj pozitivnega lahko naredimo, zato smo se odločili za igro kot izobraževalno orodje. Želel sem, da bi tematike iz igrice lahko približal mladim in da bi se lahko vključila v izobraževalne procese.
Koliko časa ste jo oblikovali?
Proces je trajal približno eno leto, od tega pol leta trdega dela, ne samo iz moje strani, ampak tudi iz strani cele ekipe. V ekipi so ob meni bili oblikovalec oziroma načrtovalec iger Simone Cibrario, programer Gašper Štrumbelj, oblikovalec zvoka Tim Kropivšek ter 3D oblikovalca Brina Meze Petrić in Benjamin Čišić. Vsi smo vložili precej dela, saj je projekt kompleksen. Ko smo se lotili, si nismo predstavljali koliko dela in energije bo potrebno.
Kaj je bilo najtežje pri ustvarjanju igre?
Najtežje je bilo vse skupaj zasnovati: mehanika igre, kako vse funkcionira, kako vpeljat igralca. Smo pa imeli na srčo strokovnjaka na tem področju, torej načrtovalca igre Simona Cibrario.
Katera je vasa najljubša igrica?
Iskreno jaz nisem gejmer, tako da nimam najljubše igre.
Že veste kaj je vaš naslednji projekt?
Mislim, da so ti trije projekti celota in moram razmisliti ali boš šel še po tej poti ali moram spremeniti tematiko in procese dela, tako da sem trenutno v fazi razmišljanja.
Kakšen pa je vaš pogled na trenutno stanje glede okolja?
Nekoliko me straši celotna situacija, ne samo okoljska, ampak tudi družbena situacija, ki smo ji priča zadnja leta in predvsem zadnje tedne, predvsem politična situacija. Okoljevarstvene težave so prepletene s politiko, tako, da nisem optimističen, po drugi strain pa vem, da se lahko razmere izboljšajo. Mislim, da ne smemo samo kritizirat, ampak moramo gledati bolj optimistično, graditi alternativo in si zamisliti, kam gremo v prihodnosti. Če ne vemo, kam gremo, potem tega tudi ne moremo doseči.
VIDEO POGOVOR Z NEJCEM TRAMPUŽEM:
Avtorica besedila: Rona Valant Sičanović
Videopogovor in montaža: Luka Šipek
Fotografije: Tim Koprivšek in Nejc Trampuž
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.