NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
USTVARJANJA UMETNOSTI GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Reportaža z delavnice VinylFabrika
Med 15. januarjem in 5. februarjem je v Kulturnem inkubatorju v organizaciji MKC Maribor potekalo izobraževanje mladih o ustvarjanju gramofonskih plošč oziroma zapisovanju zvoka na ta “vintage medij”.
Delavnice, ki so potekale v štirih srečanjih je vodil Marko Lük iz Šole glasbene produkcije Alphawave, ki se s tem ukvarja že skoraj sedem let in je bil sam nekaj let nazaj eden udeležencev njihovega prvega takšnega izobraževanja. Po besedah Lüka je namen tega izobraževanja prenašanje znanje Fabrike naprej in s tem omogočiti tudi drugim, da samostojno uporabljajo njihovo napravo za snemanje na plošče in z njo izvajajo delavnice.
Udeleženci so se na delavnicah seznanili z značilnostmi zvoka in bili priča procesu prenašanja zvoka na vinilno ploščo s posebno napravo Vinyl Fabrike, ki se imenuje “vinyl cutter”. Del te naprave je manj kot milimeter debela iglica, ki se odziva na vibracije glasbe (višino tonov, hitrost, glasnost ipd.) in jih v koncentričnih krogih vrisuje v prej gladko ploščo. Tako nastanejo t.i. “groovi” ali po slovensko “utori”, male vdolbinice na gramofonski plošči, ki jih ob predvajanju igla pretvarja nazaj v glasbo. Gre za kar dolgotrajen proces, saj se zvok zapisuje na ploščo v realnem času in naenkrat, kar pomeni, da tako dolg kot je posnetek/album, tako dolgo traja, da se zvok vanjo s pomočjo igle vriše. Na koncu dobimo ploščo z vrisanim zvokom, ki služi kot kalup, ki se ga odtisuje, da nastane več kopij plošče. Zelo zanimivo je bilo videti kako gladka je bila plošča pred vrisovanjem zvoka nanjo, saj se še noben od udeležencev prej ni srečal s ploščo brez glasbe.
Po tretjem srečanju so nadaljne ure potekale individualno in vsak udeleženec si je po želji lahko izbral in prinesel nekaj originalne, še ne izdane glasbe, ki jo je iz digitalnega formata računalnika presnel na analogno ploščo.
Ob tem se odpira vprašanje, kakšna je prihodnost vinilnih plošč. Imajo analogne plošče še sploh smisel in vrednost, če se tako ali tako vrisuje digitalni zvok? Marko Lük se je na to odzval tako:
“Najbolj pomembna je uporabniška izkušnja. To, da lahko glasbo ‘‘primeš’’ v roke, imaš z njo fizično interakcijo, ki ni le miška ali prst (nanašal na streaming), da se lahko dotakneš tistega “groova”, kjer je glasba zapisana in poslušanje glasbe postane neki obred. Glede na to, da so vinilke preživele kasete, CD-je in sobivajo z MP3-ji, menim, da bodo tukaj ostale kot protiutež streaming strežnikom in glasbi v oblaku. Sploh za tiste velike ljubitelje glasbe, ki želijo biti z njo v interakciji.”
Dodal je tudi, da ta način presnemavanja glasbe iz digitalnega v analogni format omogoča svojevrstno umetniško-tehnološko eksperimentiranje z zvokom.
Avtorica prispevka in fotografij: Anja Brglez
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.