NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR
Mladi lahko v digitalnih okoljih razvijajo občutek za prostor
V času, ko tehnologija vsakodnevno spreminja način, kako se učimo, ustvarjamo in doživljamo svet, postajajo programi, ki otrokom omogočajo aktivno raziskovanje digitalnih okolij, vse pomembnejši. Ena izmed najbolj navdihujočih sodobnih tehnologij je razširjena resničnost (XR) – področje, ki združuje virtualno (VR), obogateno (AR) in mešano resničnost (MR). Na zavodu InoQi mladim omogočajo, da se z njo srečajo ne le kot uporabniki, ampak kot ustvarjalci digitalnih svetov. V nadaljevanju smo se pogovarjali z vodjo programa Tjašo Košti, ki nam je razložila, kako poteka tečaj XR, katere tehnologije pri tem uporabljajo, kakšne veščine razvijajo otroci in zakaj je to znanje pomembno za prihodnost.
Ekipa Inoqi je namreč med počitnicami delavnice izvedla v Kulturnem inkubatorju, trenutno pa je tam na voljo tudi obisk brezplačne sobe pobega, ki so jo zasnovali na pobudo in ob podpori MKC Maribor.
Katere tehnologije in naprave uporabljate pri tečaju za ustvarjanje razširjene resničnosti?
Pri tečaju uporabljamo raznolik nabor sodobne opreme, ki mladim omogoča celovito izkušnjo razširjene resničnosti. Poleg računalnikov, tablic in pametnih telefonov, ki so odlična vstopna točka v obogateno resničnost (AR), vključujemo tudi očala za virtualno in mešano resničnost (VR/MR), večinoma Meta Quest 2 in Meta Quest 3. Za otipljivo interakcijo uporabljamo Merge Cube, posebno AR kocko, ki omogoča, da lahko svoj virtualni svet dobesedno držijo v rokah.
Kako deluje razširjena resničnost v praksi – katere programe in aplikacije otroci uporabljajo?
Programsko opremo izbiramo glede na starost in predznanje otrok. Za začetnike uporabljamo prijazna orodja, kot npr. Delightex (CoSpaces) za ustvarjanje virtualnih okolij in Tinkercad za prve korake v 3D oblikovanju. Naprednejši učenci postopoma preidejo na zahtevnejše programe, npr. Blender, 3D Studio Max in Unity, ki je pogon za večino svetovno znanih iger.
Ali otroci med tečajem spoznajo osnovne koncepte programiranja ali oblikovanja v AR/VR okolju?
Oboje, in kar je najpomembneje – spoznajo, da sta ti dve veji neločljivo povezani. Pri nas oblikovanje ni le »lepljenje« kock. Mladi razvijajo občutek za prostor, svetlobne postavitve, predvsem pa za uporabniško izkušnjo – kako se bo nekdo počutil v svetu, ki so ga zgradili? Vzporedno spoznajo tudi logiko programiranja: kako sprožati dogodke in interakcije, npr. »ČE se dotaknem tega gumba, POTEM se odprejo vrata.« S tem razvijajo osnovno algoritmično razmišljanje.
Kako prilagajate tehnološke vsebine glede na starostne skupine otrok?
Mlajši udeleženci (6–7 let) začnejo z enostavnimi, igrivimi nalogami, kjer npr. njihova pobarvanka »oživi« s pomočjo obogatene resničnosti. Starejši (od 8 let naprej) se postopoma srečajo z virtualno in mešano resničnostjo ter ustvarjajo svoje virtualne svetove. Platforma Delightex omogoča različno zahtevne projekte – od preprostega živalskega vrta do digitalne sobe pobega z ugankami.
Katere veščine s področja tehnologije bodo otroci pridobili tekom tečaja?
Poudarek je na digitalni pismenosti, delu z računalnikom ter razumevanju različnih digitalnih orodij. Poleg tega razvijajo prostorsko inteligenco, sposobnost reševanja problemov, programersko miselnost in osnove načrtovanja uporabniške izkušnje (UX). Najpomembnejše pa je, da se naučijo, kako abstraktno idejo pretvoriti v konkreten digitalni izdelek ter povezati zvok, video, sliko in animacijo v celoto.
Kako poteka interakcija med fizičnim svetom in digitalnimi elementi v razširjeni resničnosti?
Virtualna resničnost (VR) uporabnika popolnoma prestavi v digitalno okolje. Obogatena resničnost (AR) dodaja digitalne elemente na sliko resničnosti, a se ti ne odzivajo na fizični prostor. Mešana resničnost (MR) pa prostor najprej skenira, zato se digitalni elementi z njim realno prepletajo; npr. virtualna žogica se odbije od dejanske mize.
Ali otroci ustvarjajo lastne 3D modele ali virtualne objekte, ki jih nato vključijo v razširjeno resničnost?
Pri začetnih tečajih se osredotočamo na občutek prostora in logiko gradnje, zato pogosto uporabljamo knjižnice že izdelanih modelov. V nadaljevalnih programih pa otroke spodbujamo k ustvarjanju lastnih 3D modelov, ki jih kasneje vključijo v svoje XR projekte.
Kako rešujete tehnične izzive, s katerimi se otroci lahko srečajo med ustvarjanjem v XR okolju?
Tehnične težave so del učnega procesa. Učimo jih »debugiranja« – iskanja napak, preizkušanja različnih rešitev in pravilnega postavljanja vprašanj (tudi umetni inteligenci ali Googlu). Ne vzgajamo uporabnikov, ki obupajo, temveč ustvarjalne reševalce problemov.
Ali tečaj vključuje tudi varno in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij?
Da, digitalna varnost in kultura sta del vseh programov. Govorimo o avtorskih pravicah, odgovorni uporabi spletnih vsebin, spletni komunikaciji in skupinskem delu. Posebna delavnica »ODKLOP!« bo poudarjala pasti zasvojenosti in vpliv tehnologije na možgane.
Kakšne so možnosti nadaljnjega učenja tehnologij XR za otroke, ki jih ta tečaj še posebej navduši?
Možnosti so široke. Nadaljujejo lahko na naprednih tečajih (InoHeker, InoQi Master Qi), kjer prehajajo na kompleksnejša orodja, npr. Blender, Studio Max in Unity. Nekateri se usmerijo v 3D oblikovanje, drugi v arhitekturo iger ali programiranje interakcij. Mi jim damo kompas, oni izberejo svojo pot.
Avtorica besedila: Rona Valant Sičanović
Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.