POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2025
V središču Maribora oglase na plakatih zamenjala poezija
Od 25. novembra 2025 do 4. decembra 2025 s posebnim sprehodom 3. decembra 2025
Na mariborskih ulicah in v izložbi Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti boste lahko med 25. novembrom in 4. decembrom 2025 na plakatih prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic mlade generacije. Pesmi je vizualiziral mariborski grafični oblikovalec Uroš Lehner – oOkie.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor že osemnajsto leto s poezijo na mestnih ulicah nagovarja mimoidoče meščane in meščanke. Idejni pobudnik, avtor projekta in selektor poezije je urednik in bibliotekar Nino Flisar, ki je letos ponudil priložnost mladim avtorjem in avtoricam, ki si šele utirajo svojo pesniško pot. S poezijo so bili k sodelovanju povabljeni in povabljene Natalija Milovanović, Alja Pušič, Helena Zemljič, Gal Grobovšek, Lara Božak, Sandro Čeh, Amadeja Rek, Hannah Koselj Marušič in Marcel Baranja. Plakate, ki so svojevrstno umetniško delo, je ilustriral in oblikoval Uroš Lehner - oOkie, grafični oblikovalec in ilustrator, ki že več kot deset let sodeluje pri projektu in je priznan avtor vizualnih podob številnih kulturnih festivalov, knjižni izdaj ter drugih projektov.
Plakati s poezijo in ilustracijami bodo na ogled na devetih lokacijah v Mariboru ter v izložbi Kulturnega inkubatorja, pripravljamo pa tudi pesniško branje ter vodeni sprehod z ustvarjalci ter avtorjem projekta. Z načrtovanim dogodkom bomo obeležili neuradni nacionalni praznik Ta veseli dan kulture, v sredo, 3. decembra 2025, ob 17. uri, zbirno mesto Slomškov trg, pri fontani.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji Poezija na mestnih ulicah in izbranih sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Vsako leto ima izvedba projekta “Poezija na mestnih ulicah” drugačen značaj, letos prinaša pesmi mladih slovenskih pesnikov in pesnic, starih od 20 do 30 let. Gre za prodorno ustvarjalno pesniško energijo, ki prinaša dragocen uvid v duh časa skozi občutenje ustvarjalcev, ki s smelimi koraki stopajo na slovensko pesniško sceno, o čemer priča tudi to, da sta med njimi dve nagrajenki, letošnja Veronikina nagrajenka Natalija Milovanović in zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2025 Alja Pušič. Njihove poetike so raznolike, najdemo cel spekter izraznih načinov in senzibilnosti, s katerimi upesnjujejo različne bivanjske lege. Večina pesmi je osebnoizpovednih, te se potapljajo v notranje svetove, manjši del pa jih je vezan na refleksijo družbenega dogajanja. Plakatna akcija ohranja preverjeno in uspešno formulo medsebojnega nadgrajevanja in oplajanja besedne in vizualne izraznosti – dveh najpomembnejših plakatnih sestavin. S to kombinacijo skušamo v širši javnosti popularizirati sodobno slovensko poezijo, pa tudi likovno in grafično izraznost, in to na mestih, kjer so običajno agresivni komercialni plakati. Plakatna mesta tako postanejo prostor bralskega estetskega užitka v javnem prostoru, mimoidočim ponudijo nastavke za razmislek o sebi in svetu. In če s tem dosežemo nekaj odstotkov ljudi, ki brzijo po mestu, je cilj projekta več kot dosežen.
Preletimo na hitro izbrane pesmi: Natalija Milovanović v svoji pesmi Tujerodne vrste prevprašuje trdnost preteklosti, izpostavlja njen subjektivni aspekt in opozarja na (pre)interpretacijo preteklosti, Helena Zemljič se v pesmi Na naslonjalih stolov na domiseln način loteva prikaza mikrolokacije, kjer se srečata in prepletata človeško in živalsko in si postavljata medsebojno ogledalo, Hannah Koselj Marušič s pesmijo režem žamet tematizira splav, personificiran opis mučnega postopka je nadgrajen z eksistencialnimi razmišljanji, ki jih le-ta sproža, in končnim klicem, ki jezno zaokrožuje neprijetno osebno izkušnjo, Sandro Čeh se v pesmi naslovljeni Dvojčka poigrava s sorodnostjo oz. podobnostjo med dvema človekoma, ki nista čisto določena, lahko bi šlo za brata, brata in sestro ali tudi ljubimca, Amadeja Rek se v pesmi Diagnoza na nekonvencionalen način »ukvarja« z boleznimi in njihovo percepcijo v družbi, predvsem s stigmatizacijo, ob tem pa načne tudi temo osebnega soočanja z boleznijo, Alja Pušič v pesmi s pomenljivim naslovom Držati robove rjuh na tenkočuten način govori o nežnosti in skrbi, s katerima ženske omogočajo varno spoznavanje sveta otroku, Marcel Baranja v pesmi z naslovom namaz predstavi soočanje gejevskega sina in njegove matere, ki se noče sprijazniti z njegovo spolno usmerjenostjo, osnovna tema pesmi Lare Božak, ki se začne z besedno zvezo variacije bivanja, je raznolikost načinov bivanja, gre za splošni razmislek o njih in za njihovo ozaveščanje pri posamezniku, Gal Grobovšek v ironični in igrivi pesmi z začetnim verzom prosim, napiši mi ljubezensko pesem parodira ljubezensko poezijo oz. poudarja nezmožnost njenega obstoja v svetu površinske percepcije sveta.«
PRIZORIŠČA POEZIJE NA MESTNIH ULICAH
Plakati projekta Poezija na mestnih ulicah bodo razstavljeni na naslednjih prizoriščih in lokacijah ter bodo na ogled v naslednjih terminih:
Mladinski kulturni center Maribor – Kulturni inkubator (Koroška cesta 18, Maribor), 25. november–31. december 2025, projekcija plakatov v izložbo Kulturnega inkubatorja.
Plakatna mesta Snage Maribor, 25. november–4. december 2025:
Podhod Slavija: Sandro Čeh Dvojčka
Glavni trg – DZS: Alja Pušič Držati robove rjuh
Gosposka ulica, Knjigarna Mladinske knjige: Natalija Milovanović Tujerodne vrste (Ljubov)
Slomškov trg: Helena Zemljič Na naslonjalih stolov posedajo in Lara Božak Variacije bivanja
Titova cesta pred Zdravstvenim domom: Amadeja Rak Diagnoza in Hannah Koselj Marušič režem žamet
Slavija pred postajo City: Marcel Baranja namaz in Gal Grobovšek prosim napiši mi ljubezensko pesem
SPREHOD OB RAZSTAVLJENIH plakatih:
3. decembra 2025 s pričetkom ob 17. uri bo potekal sprehod ob razstavljenih plakatih po prizoriščih in ulicah Maribora, ki ga bo vodil Nino Flisar, vanj pa bodo aktivno umetniško vključeni tudi prisotni pesnice in pesniki ter oblikovalec plakatov Uroš Lehner oOkie, ki bo spregovoril o njihovi vizualni podobi. Zbirno mesto je Slomškov trg, pri fontani, od koder se bo krenilo do drugih lokacij plakatov. Sprehod se bo zaključil v Kulturnem inkubatorju na Koroški cest 18, kjer bo v izložbi projekcija vseh plakatov, v studiu Kulturnega inkubatorja pa branje poezije s projekcijo.
BIOGRAFIJE SODELUJIČIH AVTORJEV:
Marcel Baranja (1993) je pesnik, Rom, biseksulna oseba, arhitekt, vsestranski umetnik, učitelj in psiholog po duši. Arhitekturo je študiral na Univerzi v Ljubljani. Leta 2019 je skupaj s Sandijem Horvatom izdal pesniško zbirko V senci svetlobe, njegova aktualna samostojna pesniška zbirka iz leta 2024 pa nosi naslov Tvoj ciganski obraz bledi, v njej opisuje 30 let odraščanja v romskem naselju in oznanja občutke odtujenosti in kulturnega pritiska. Je tudi angažiran aktivist za človekove pravice, zastopnik LGBT+ društva Fršlus in član ter bivši zastopnik Romskega akademskega kluba.
Helena Zemljič (1995) je pesnica in urednica. Odraščala je v Jurovskem Dolu, študirala filozofijo in slovenski jezik ter književnost na Filozofski fakulteti v Mariboru, sedaj živi v Novem mestu. Večkrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja in v ožji izbor natečaja Urška, njene pesmi so objavljene v več literarnih revijah in portalih. Bazen ki ga odnašajo robovi, ki je izšel letos, je njen knjižni prvenec.
Natalija Milovanović (1995) je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Za pesniško zbirko Samoumevno je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec, bila pa je tudi uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia 2022. Druga zbirka Tuja mehkoba je izšla leta 2025 in prejela nagrado Veronika za najboljšo zbirko leta. Objavlja v literarnih revijah in na pesniški platformi Versopolis. V soavtorstvu s Tanjo Božić je leta 2019 ustvarila performativni pesniški dvogovor Udomačevanje domačih živali/Pripitomljavanje domaćih životinja.
Lare Božak (1999) se giblje med poljema poezije in glasbe. Njene pesmi so bile objavljene v osrednjih literarnih revijah, portalih ter so večkrat zazvenele v radijskem Literarnem nokturnu na programu ARS. Leta 2023 je izšel njen pesniški prvenec Z luknjami v prepihu, ki je bil v nominiran za najboljši literarni prvenec leta ter bil izbran za kritiško obravnavo na festivalu Pranger. Maja leta 2025 je pri Založbi Pivec izšla njena druga pesniška zbirka Kap lje kap lje. Kot pevka deluje v etno-jazzovskem duu Peta stran neba.
Alja Pušič (2003) je večkrat nagrajena pesnica ter študentka arhitekture. S pisanjem je pričela na II. gimnaziji Maribor. Med drugim je dvakratna finalistka Pesniške olimpijade in Male Veronike 2021. Je prejemnica Beletrinine nagrade naj pesem 2021, rdeče niti 2024 za poezijo in nagrade mlado pero 2025. Kot finalistka letošnjega Pesniškega turnirja je prejela nagrado občinstva. Pod imenom bambus je z Gašperjem Drevom pri zavodu Dve luni izdala album uglasbene poezije z naslovom neskončno dolgi pogovori.
Sandro Čeh (2005) je pesnik, ljubiteljski nogometaš, študent programiranja in navdušenec nad psihologijo. S pisanjem poezije se je srečeval že v osnovni in srednji šoli, ko si je pridobil tudi naziva naj učenca in naj dijaka generacije MO Ptuj. Je član ptujskega literarnega kluba, trikratni nagrajenec dijaškega natečaja Po sledeh Josipine Turnograjske, dvakratni finalist Male Veronike, finalist Festivala mlade literature Urška, prejemnik prve nagrade natečaja Rdeča nit za najboljšo študentsko pesem leta 2025, in zmagovalec 25. Pesniške olimpijade.
Amadeja Rek (2003) prihaja iz Maribora, kjer študira medicino. V poezijo je resneje vstopila z obiskovanjem literarne delavnice na II. gimnaziji Maribor. Prejela je nagrado na srednješolskem natečaju za najboljši haiku (2021), na Festivalu mlade literature Urška je bila nominirana za državno srečanje (2024) in razglašena za finalistko (2025), na Pesniški olimpijadi je bila razglašena za zlato olimpijko (2024). V juniju 2025 je skupaj z Lano Pastirk v Galeriji DLUM pripravila pesniško-kiparsko razstavo Koliko jezikov sem zmožna govoriti, ko mi odrežeš jezik?.
Hannah Koselj Marušič (1996) je vizualna umetnica, performerka, pesnica in filmska ustvarjalka. V svojih delih raziskuje transformacijo težkih življenjskih izkušenj v univerzalne zgodbe o moči, rasti in ranljivosti. Za serijo razstav in kratki film Razcepljene konice je prejela nagrado UL ALUO, njen pesniški prvenec VSE JE ENO VSE JE VSEENO (2024) je bil nominiran za najboljši literarni prvenec. Njena poezija je objavljena v antologijah Bog si ga drka na nas in Poezija upora ter na portalih LUD Literatura in Vrabec Anarhist.
Gal Grobovšek (1999) je magistrski študent industrijskega oblikovanja, piše poezijo, igra tenor saksofon in poje v džez-pank skupni Smetnaki. Leta 2023 je postal državni prvak v slam poeziji. Je soustanovitelj in somentor skupini prodornih in neizprosnih pesnic Kranska slama. S skupino Smetnak je leta 2024 izdal album Dost dobra plata, istega leta je izšel tudi njegov pesniški prvenec Džez pank.
Vabljeni na vodeni sprehod z ogledom plakatov, branju poezije ter obeležitvi Tega veselega dneva kulture!
Organizator: Mladinski kulturni center Maribor, www.mkc.si
Vodja projekta in informacije: Petra Kolmančič, petra.kolmancic@mkc.si
Arhiv plakatov iz preteklih let: https://mkc.si/pnmu
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino. Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.