NOVINARSKA ŠOLA MKC MARIBOR

‘‘Glazer je čisto out. Zato je in.’’

Intervju s Petrom Andrejem o projektu Ciproš

S projektom Ciproš se Peter Andrej skupaj z glasbeniki podaja v uglasbitev poezije Janka Glazerja – pesnika, ki ga mnogi povezujejo z bralnimi značkami in šolskimi klopmi, a tu oživi v povsem novi zvočni in vizualni preobleki. Kar se je začelo kot naključno srečanje na Glazerjevi ulici, je preraslo v intimen, uporniški poklon »out« pesniku, ki je za avtorja postal »in«. Projektu Ciproš bodo obiskovalci lahko prisluhnili 20. oktobra v Kulturnem inkubatorju, do takrat pa vabimo k branju intervjuja s Petrom Andrejem.

Kaj vas je nagovorilo, da ste se lotili prav Janka Glazerja in njegove poezije?

Najprej naklučje, priselil sem se v Glazerjevo ulico. Enkrat sedim v senci balkona, brenkam kitaro in gledam dol po tej ulici v Glazerjevo hišo in me prešine, kaj ne bi pogledal v njegovo zbirko, ki je bila itak na polici?. Takrat sem še imel polno glavo dadaistov, modernistov, Šalamuna, Zagoričnika, Aleša Kermavnerja …Okrog nas je takrat špricalo od Pandurjevega magičnega teatra, adaptacij Goetheja, Danteja, Dostojevskega, to je bilo in. Odprem torej to Glazerjevo knjižico in pokaže se Ob jesenskem ekvinokciju, ki me je povsem posrkala vase. Potem sem prebral vse. Drugače, kot takrat v šoli, ko smo morali. In potem se je v meni oglasila slaba vest in nek upor proti logiki stvari, ki so bile IN – in za katerimi so ljudje drli.. Kajti Glazer je bil out. A zame je bil IN, resda rime, kitice, minimalizem, a v srčiki pohorski haiku, vesolje v detajlu.

Kako osebno doživljate Glazerjevo poezijo – bolj kot glasbenik ali bolj kot pesnik? Težko bi to dvoje ločil. Besede sicer prve ustvarijo neko stanje, strukturo, smer, kamor potuje sporočilo. Glasba ga dopolni, glas, ki poje pa nadgradi. Ali sesuje, če ti ne rata.

Projekt Ciproš je zasnovan kot koncert uglasbene poezije. Kako ste se lotili komponiranja? Ja, koncert, ker mi grejo na živce proslave. Ljudje lajnajo pesmi, eni imajo govore, hodijo gor in dol z odra. Poezija ne pride do tebe. Naredil sem svoj izbor pesmi in zvenenju besed in ritma pustil, da kroži po meni. Počasi je to dobivalo glasbene fraze ali zametke, ki sem jih nato s kitaro in glasom skušal povezati v celoto. Nastal je tudi kak zamolk ali ponovitev, ki je sicer skrit med vrsticami.

Kako je potekalo sodelovanje z ostalimi glasbeniki in kako ste skupaj iskali zvok, ki ustreza Glazerju? Posnetke kitare in svojega glasu sem najprej dal izjemnemu kitaristu Miranu Stergulcu, z njim sva izvedla praizvedbo teh pesmi in jih lahko najdete na kaseti (spet so in J ) Pohorske poti. Precej kasneje sem te posnetke dal »mojemu« Bandu, skupaj smo na vajah dodelali aranžma in stvar je bila »pečena«.

Ste imeli pri izbiri pesmi tudi kakšne težave – morda dilemo, katere pesmi izpustiti? Izbral sem, po moje, ključne pesmi. Nekatere manjkajo, oz. niso uglasbene kot na primer Pomladni veter, Jesen, Rodovnik … , a so pomembne, zato jim bo na koncertu dal glas Borštnikov nagrajenec, Peter Ternovšek.

Katere Glazerjeve pesmi boste predstavili na koncertu?

V koncertni izvedbi tokrat predstavljamo njegove znamenite pesmi: kovaško Moj ded, antologijsko Ciproš, Maribor z mosta, Vdanost, V spominsko knjigo, Elegijo, Pesem o rasti, Ob jesenskem ekvinokciju in druge ... tudi instrumentalne skladbe, ki se prepletajo s projekcijo vizualij avtorice Raste Vrečko.

Na odru pa ne boste sami. Predstavite nam svojo zasedbo.

V ponedeljek, 20. oktobra 2025, ob 20.00, bomo v Kulturnem inkubatorju nastopili Dejan Berden, klavir, synth – Zsofi Klacsmann, violoncello/kontrabass // Matjaž Dajčar, akustična in električna kitara // Peter Andrej, glas ter akustična in električna kitara.// Interpretacije ostalih Glazerjevih pesmi bo izvedel Borštnikov nagrajenec, Peter Ternovšek.

Kako občinstvo običajno reagira na uglasbeno poezijo – še posebej, kadar gre za »težjo« literaturo?

Moj prvi poslušalec je bil mojster Bojan Adamič, ki je na zavihek kasete s temi pesmimi med drugim napisal tudi: “Zelo težko se bo poslušalec odločil, da bi s pritiskom na gumb zaustavil valovanje in izžarevanje te melanholično, mehko božajoče glasbe, katere edina napaka je ta, da se prekmalu konča”. V glavnem je občinstvo, glasbeno-literarna „mešanica“, ki v sebi nosi nevsakdanjo senzibilnost, zato so odzivi po dogodku vedno svojevrstno presenečenje.

Kaj želite, da obiskovalci odnesejo s koncerta?

To, da najdejo stik z glasbo in pesmimi, predvsem pa, da jim pomnožimo veselje do življenja. Jesen je polna posebne svetlobe, čeprav se najde tudi kaj temnega, kar vse se pretaka tudi v CIPROŠU.

Zakaj je pomembno, da danes znova beremo in poslušamo Janka Glazerja?

Glazer je institucionaliziran. Je kulturna ikona Maribora po katerem mesto vsako leto poimenuje in podeli svoje najvišje kulturne nagrade. In je zaprt v knjigo. Pesnik pa živi samo, če zveni, če gre njegov glas naprej. Zato.

Se obeta, da bo projekt izšel tudi v obliki albuma ali kakšne druge trajnejše izdaje?

CD z naslovom Ciproš bo možno dobiti na tem koncertu. Gre za poseben ponatis albuma – oblikovalsko delo Boštjana Kende-Botasa.

Kaj bi si želeli, da bi mlajše generacije odnesle iz srečanja z Glazerjevo poezijo?

Glazer je zeleni prehod do tistega, kar v srcu druži človeka in drevo. Njegove besede: frate, ciproš, kopirji, velo listje, čreslo, usnjarna … še komaj kdo razvozla-razen staroselcev, seveda. Je čisti retro, tako kot je v svetlobni hitrosti tega trenutka včerajšnji dan.

Glazer je čisto out, zato je in.

Upati si ga je treba pokusiti. Mi smo svoje naredili.

Avtorica besedila: Rona Valant Sičanović

Prispevek je nastal v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo organizira Mladinski kulturni center Maribor. Programe MKC Maribor omogoča Mestna občina Maribor.