V Mariboru bo mestna občina v bližnji prihodnosti določila zidove, kjer se bo lahko legalno grafitiralo in ustvarjalo. O stanju na mariborski grafitarski sceni in navdušenjem nad predlaganim projektom smo poklepetali z (anonimnim) mariborskim uličnim umetnikom.

Na kak način si se srečal z grafitarstvom in kaj te je na njem navdušilo do te mere, da si se pričel z njim ukvarjati?

V street art sem zašel takorekoč po slučaju - z njim sem se prvič srečal čez dobrega prijatelja, ki je bil moj prvi stik z grafitiranjem. Odraščal sem v Novi vasi in sem že od malih nog bil redno v stiku s street artom, pričel sem spremljati grafite po mestu in okolici in potem je ta strast šla svojo pot: kupiš si prvi “marker” in narediš nekaj taggov (podpisov), potem pride prvi šprej, drugi, tretji in naenkrat si na dvajset ali več. Če vztrajaš, se prej ali slej spoznaš z drugimi, ki imajo podobne ali enake interese, in tako se vzpostavi neka osnovna ekipa (crew), s katero ustvarjaš, znotraj katere si izmenjuješ ideje, motive, se učiš novih tehnik … Ta zmes družbe, adrenalina in osebnega zadovoljstva skozi ustvarjanje in napredovanje v kakovosti ustvarjanja je tisto, kar me še danes navdušuje.

Se je skozi grafitiranje spremenil tudi tvoj odnos do drugih oblik (vizualnih) umetnosti?

Vsekakor! Ko te enkrat posrka vase, začneš povsod iskati nove inspiracije, analizirati tehnike in koncepte, spremljati dobre prakse in na tak način v bistvu začneš močneje ceniti tudi klasične oblike slikanja, risanja, kiparstva, itd. Dolgoročno pa se ti skozi grafitiranje lahko odprejo tudi nove poklicne poti in možnosti za zaslužek - bodisi skozi samo grafitiranje, ali pa skozi oblikovanje in druge oblike ustvarjanja. Bistvo je, da ne smeš nikoli biti popolnoma zadovoljen s svojim delom - vedno se lahko kako izboljšaš in izpopolniš ter tako rasteš in napreduješ kot umetnik.

Dodatno razsežnost pa temu daje ustvarjanje znotraj kolektivov oz. v povezavi z drugimi grafitarji, saj se medsebojno motiviraš, s somišljeniki deliš nove ideje, analiziraš tehnike, itd. Tako se drug od drugega učimo, povzemamo, inspiriramo in remiksiramo.

Kako bi kot “insajder” ocenil aktualno dogajanje na mariborski grafitarski sceni?

Težko bi govorili o sceni, saj ta v Mariboru v bistvu nikoli ni zares obstajala. Grafitarstvo pri nas je bolj ali manj kreativni izraz posameznikov, ki s(m)o se v določenih obdobjih tudi pričeli medsebojno povezovati v crew-je, ampak tukaj se je razvoj tudi vedno ustavil. Takšna zgodba se je skozi zadnja desetletja večkrat ponovila, a je med posameznimi generacijami vedno zazijal prepad, zato smo se vsakič znova vračali na izhodiščno točko.

Prav omenjeni projekt, ki ga pripravlja MoM, pa ima potencial, da to stanje preseže in ustvari okoliščine, v katerih se bo grafitarstvo oz. ulična umetnost (street art) odlepil od stereotipa vandalizma in ilegalnosti, da se bodo lahko v grafitiranju poskusile tudi mlade generacije in tisti, ki so vedno želeli grafitirati, ampak so jih okoliščine odvrnile od tega, da bi se izpostavljali in tvegali.

Ena izmed poglavitnih lastnosti grafitov je njihova minljivost. Je to nekaj, s čimer se hitro sprijazniš kot umetnik, ali tudi pri nas potekajo rivalstva na tej ravni?

Res je - v grafitarstvu se moreš že kaj hitro sprijazniti z dejstvom, da noben piece (slika) ni večna in jo lahko že jutri nekdo crossa (preslika) s svojim motivom ali taggom, ali pa ti jo preprosto počečka. Zato se naučiš, da vsako stvar ob koncu dobro pofotkaš in dokumentiraš, potem pa dobi umetnina v bistvu lastno življenje, na katerega se kot umetnik ne smeš preveč navezati. Resnih rivalstev sicer ni, zato takšnih situacij večina ne jemlje osebno, žal pa tudi nimamo tako razvejane scene kot je npr. v Ljubljani, kjer delujejo že nekateri uveljavljeni crew-ji. Street art je “tekoča” umetnost, zato je samo ustvarjanje vsaj tako pomembno, kot končna umetnina.

Kako načrt postavitve legalnih zidov za grafitiranje sprejemate mariborski ulični umetniki?

Iniciativo vsekakor močno pozdravljamo, saj gre za realizacijo želj in idej, ki med grafitarji kroži že več let oz. celo več generacij. Konkretno sicer še ne morem nič komentirati, saj so zadeve trenutno še v veliki meri nedorečene, ampak vsak korak k legalizaciji grafitarske umetnosti in omogočanju mladim, da se izrazijo, je korak v pravo smer.

V prvi vrsti nam legalni zidovi omogočajo kakovostnejšo delo, saj si lahko za grafitiranje vzamemo neprimerno več časa in ustvarjamo brez strahu, da nas bo kdo preganjal - tudi čez dan. Prepričan sem, da bodo grafiti zato boljši in bolj dodelani, hkrati pa se bo omogočilo takšnim, ki bi se radi poskusili, pa si doslej niso upali, da izrazijo svojo ustvarjalnost.

Zato iskreno upam, da bo projekt čim prej zaživel in bomo čim hitreje dobili dejanske stene, na katerih bomo lahko ustvarjali, se pilili in vzgajali prihajajoče generacije mladih, ki bi se radi poskusili v grafitiranju, ali pa samo spremljali kako nastaja ulična umetnost.

Hvala za pogovor in veliko uspehov ter ustvarjalnosti še naprej!

Preden bomo dobili stene, pa potrebujemo table, s katerimi jih bomo označili - predloge za te še nekaj dni sprejemamo skozi natečaj »Oblikuj tablico za označbo sten dostopnih grafitarjem«, ki se zaključi že čez dva dni - zadnji rok za oddajo predlogov (ti so lahko v začetku čisto konceptualne narave), je namreč ta četrtek, 13. maj. Imaš idejo? Odklikaj na tole povezavo in preberi, kako jo lahko prijaviš ter se poteguješ tudi za simbolične denarne nagrade!

Whatever it is, the way you tell your story online can make all the difference.