#MKCblog 27 - Finančna pismenost za varnejšo prihodnost

#MKCblog vas vsaka dva tedna vabi, da pokukate v “zaodrje” dogajanja na MKC Maribor in pobližje spoznate nas, naš vsakdanjik ter izzive in razmišljanja, s katerimi se srečujemo v sklopu našega dela. Aktualni #MKCblog je pripravila Lina Valant-Sičanović - strokovna delavka za pripravo kulturnih projektov, ki na MKC Maribor vodi številne programe in aktivnosti na področju mladine ter Kulturnega centra Pekarna.


Pred kakšnim letom sem v enem izmed častnikov prebrala članek o finančni starosti ljudi v Sloveniji. Članek je navajal, da kar 51% Slovencev živi od plače do plače, kar pomeni, da so pri finančni starosti uvrščeni med otroke in mladostnike (privarčevanega cca 1.300€) in da kot takšni nimajo privarčevanega niti toliko denarja, da bi lahko pokrili enomesečne običajne stroške. Naslednja kategorija so bili finančni odrasli, ki sicer imajo privarčevan štirikratnik mesečnih izdatkov, ampak težava je ta, da imajo privarčevano samo to in to ne predstavlja nobene varnosti ob vstopu v pokoj. Naslednja kategorija so finančno zreli, ki predstavljajo 2 odstotka ljudi, finančnih starostnikov in modrecev pa je tako še manj kot 2%.

V istem časovnem obdobju je Zveza potrošnikov Slovenije prav tako podala oceno, da bi morala biti finančna pismenost oz. finančno izobraževanje v interesu vsakega posameznika in pa tudi države. Po njihovem bi se moralo izobraževanje pričeti že zelo zgodaj v otroštvu in bi zaradi hitrosti sprememb morala trajati vse življenje.

Ne glede na časovno opredelitev podanih izjav, pa vsi strokovnjaki poudarjajo in so mnenja, da je za kakovostno finančno življenje in varnost nujno potreben načrt, in da ko se načrt sprejme, to ne predstavlja več odrekanja, ampak postane način življenja. Poudarjajo tudi, da naj bi vsak posameznik, mesečno privarčeval približno 20% prihodkov - 10% za kratkoročne cilje in 10% za dolgoročne cilje.

Po prebranem sem hitro pričela kalkulirat v katero kategorijo spadam in kako izobražujem svoje otroke in če seveda naredim premalo v tej smeri. Odgovor je bil - pričakovano - pritrdilen. Ne glede na moje mnenje in storilnost, so ti podatki v bistvu zastrašujoči! In kar je še bolj zastrašujoče - menim, da se je v letu od nastopa nove corona realnosti, situacija bistveno poslabšala.

Ker je finančno pismenost nujno potrebno tretirati kot trajno naložbo v človeški kapital in kapital vsakega posameznika, pa so naključja (ali pa morda nenaključja), debate, stara in nova poznanstva in morda še kaj, pripeljala do tega, da od novembra 2020 koordiniram projekt z naslovom FinLit - Finančna pismenost za hitrejšo finančno neodvisnost, ki je namenjen prav temu, da bi se zgoraj navedena statistika izboljšala.

Namen projekta je izboljšati znanje in kompetence na področju osebnostnih financ in finančne pismenosti pri mladih ter razviti razumevanje in priložnosti za rast osebnih financ. Dolgoročni cilj projekta pa je opolnomočenje mladih s kompetencami, znanjem in samozavestjo na področju finančne pismenosti, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje in ustvarijo varno prihodnost zase in za svoje družine.

Projekt je v teku in naš prvi projektni rezultat bo predstavljalo poročilo stanja vseh sodelujočih držav. Del raziskave je bil tudi kompetenčni vprašalnik za mlade v Sloveniji, s katerim smo ocenili trenutno stopnjo njihovega znanja. Osrednja ciljna skupina so bili mladi med 18. in 24. letom starosti. Rezultati analize kažejo, da mladi po večini ne poznajo finančnih instrumentov, prav tako večine finančnih instrumentov, ki so jim na voljo za boljše upravljanje osebnih financ (npr. priprava finančnega načrta, preračunavanje odhodkov in prilivov, ...), tudi ne uporabljajo. Mladi se ne odločajo za uporabo metod za povečanje finančnih zmožnosti (npr. vzajemni skladi, varčevalni računi, naložbe v žlahtne kovine, ...), prav tako jih velika večina niti ne pozna finančnih izrazov. Večina nima privarčevanega ničesar.

Analiza je ponovno pokazala zelo šibko znanje na tem področju, kar pa za našo ciljno publiko ni še nič usodnega, saj so šele na začetku svoje finančne poti in lahko še marsikaj izboljšajo … Veliko slabša je ugotovitev, da odrasli ne razumemo osnov financ in ne varčujemo kot bi bilo nujno potrebno.

Za mlade bomo s tem projektom nekako poskrbeli (vsaj za del njih oz. za tiste, ki si bodo tega želeli): pripravili bomo izobraževalne vsebine, platformo, e-module in še kaj, za tiste malenkost starejše pa upam, da sem vas s tem pisanjem malenkost dregnila in vas morda spodbudila, da premislite, kaj bi za svojo finančno varnost lahko naredili, pa čeprav se za-to odpoveste eni škatlici cigaret, kakšni čokoladi ali kavici in ta denar spravite v šparovček - če privarčujete vsaj 3€ na teden, boste namreč ob koncu leta razpolagali s približno 144€, kar pa lahko pokrije že kakšno manjšo investicijo, nove teniske, ali pa izlet z družino …

 
foto: Žan Lebe

foto: Žan Lebe