#MKCblog vas vsaka dva tedna vabi, da pokukate v “zaodrje” dogajanja na MKC Maribor in pobližje spoznate nas, naš vsakdanjik ter izzive in razmišljanja, s katerimi se srečujemo v sklopu našega dela. Aktualni #MKCblog je pripravila Doris Špurej, ki na MKC Maribor kot specialistka za mladinsko delo vodi številne programe in aktivnosti na področju mladine.
ZOOM … Trenutno verjetno ni veliko ljudi, ki še ne bi uporabljalo ali vsaj slišalo za to videokonferenčno orodje. ZOOM in jaz – to ni bila ljubezen na prvi pogled … V prvih mesecih sem bila predvsem »utrujena od zoom-anja« in nisem edina - Google ponuja 39.300.000 zadetkov na temo »tired of zoom«, »zoom fatigue« in, kako preprečiti to utrujenost.
Kljub vsemu sem postopoma spoznala, da je lahko ZOOM odlično orodje za izvajanje mladinskega dela - kar sam poskrbi za »energizerje«, zaradi tehničnih izzivov pa ustvari še sproščeno vzdušje. Skupina še nikoli ni bila tako zelo povezano kot pri soglasnem opozarjanju, da se moraš »odmjutat«; do neprijetnih situacij, ko deliš »screen« z ostalimi in pozabiš zapreti preostalih deset odprtih zavihkov in je vse bolj zanimivo kot to kar si dejansko želel deliti z drugimi; do tega da pošlješ v »breakroom« sebe namesto udeležencev … smešnih situacij ne zmanjka. Jaz pa sem se morala soočiti s svojo težnjo po popolnem nadzoru, ker vešč ali nevešč tehnologije – ta ima svoje muhe.
“Na mute si, ne slišimo te, daj se na glas.”
Po dobrem letu prilagajanja dela zaradi epidemije COVID-19 in ukrepov povezanih z njo, lahko rečem, da je moje delo danes še bolj fleksibilno in raznoliko - tako v izvedbi kot v vsebini - hkrati pa sem postala bolj naklonjena digitalizaciji mladinskega dela.
ZOOM je lahko vsaj delni odgovor na to, kako preseči izziv z vključevanjem mladih iz ruralnih območji v mladinsko delo. Na ravni Evropske unije se že kar nekaj časa govori o digitalizaciji mladinskega dela in, čeprav je večina mladinskih delavcev do te ideje zadržana – razumljivo, mladinsko delo temelji na grajenju zaupnega odnosa in (fizični) bližini z mladimi, zato s težnjo po digitalizaciji tako posegamo v samo jedro mladinskega dela in v to, kar ga dela drugačnega od drugih aktivnosti za mlade – se digitalizaciji v prihodnje ne moremo izogniti, če želimo ostati relevantni za mlade.
“Nisi več na mute, ampak te še vedno ne slišimo ...”
Sicer pa v duhu današnjega časa, kjer je vse hibridno, zakaj ne bi bilo še mladinsko delo? Zagotovo bo digitalizacija mladinskega dela samo mladinsko delo naredila bolj vključujoče, ne samo na ravni urbano-ruralno, ampak tudi lokalno-globalno. Seveda pa se tukaj odpira nova fronta. Tudi digitalno mladinsko delo ni nizkopražno, potrebuješ pameten telefon/računalnik in spodoben internet. Nekaj kar tudi leta 2021 ni samoumevno za številne mlade, na kaj je pozabila tudi trenutna slovenska vlada, ko se je odločila za šolanje na daljavo.
Še enkrat več se je pokazalo, da krizni in negotovi časi prisilijo človeka k inovacijam, katerih učinki bodo vidni tudi, ko bo epidemija COVID-19 živa samo še v zgodovinskih e-/knjigah. Jaz pa sem vesela, da bo ZOOM ostal del mojega življenja in dela, ker je v zadnjih mesecih poskrbel za veliko smeha:
“Zdaj te slišimo, samo ne vidimo več, kamero si izklopil_a.
…
Hjoj.”
foto: Janez Klenovšek