Urbano čebelarstvo je možno zaslediti v skoraj vseh večjih evropskih mestih, na primer v Berlinu, Londonu, Parizu, in pred dobrimi sedmimi leti tudi v Ljubljani na terasi Cankarjevega doma. Od avgusta 2018, pa je prvi dve čebelji družini kranjskih sivk, možno zaslediti tudi v Mariboru, na terasi objekta na Glavnem trgu 22, neposredno ob Židovskem Trgu.
Skrb za obe čebelji družini so prevzeli invalidi, ki so redno zaposleni v neprofitnem zavodu RAZVOJ Maribor, ki je hkrati ustanovitelj prvega (Zvitorepčevega) lutkovnega paragledališča v Sloveniji.
Obe čebelji družini sta v letošnjem letu rojili. Vsem trem novim čebeljim družinam so delavci zavoda zagotovili nova bivališča, tako je na terasi ob Židovskem trgu že pet čebeljih družin, ki pridno nabirajo med in cvetni prah iz okoliških (urbanih) medonosnih rastlin.
V želji za uspešno in kvalitetno delo s čebelami, vsi zaposleni invalidi obiskujejo delavnice za čebelarje začetnike, kot tudi delavnice v Prosenjakovcih, ki potekajo v okviru projekta "ČEBELA", kjer so pridobili nova znanja s področja oblikovanja panjskih končnic, lesenih modelov za male medene kruhke, priprave medenega testa ter za oblikovanje in peko medenjakov, malih medenih kruhkov. Ob svetovnem dnevu čebele, so v avli GT 22, pripravili pregledno fotografsko razstavo, razstavo panjskih končnic, lesenih modelov za oblikovanje malih medenih kruhkov, osnutkov čebelic-lutk za novo lutkovno predstavo ter dveh panjev, s sodobnimi poslikavami panjskih končnic. V letošnjem letu, kljub slabemu vremenu, so pridelali dober liter cvetličnega meda, ki so ga z veseljem odstopili organizatorjem festivala Jazz ma mlade.
Urbano čebelarstvo lahko pojmujemo kot prispevek k sodobnemu razvoju, varovanju in ohranjanju naravne in kulturne slovenske dediščine čebel, čebelarjenja, tradicionalnih obrti, opraševanju žužkocvetk...
Med naravno dediščino Slovenije sodi bogastvo žive in nežive narave: naravne posebnosti, ki so prvobitne, pristne, avtohtone, izjemne, enkratne, redke, stare, pestre, raznovrstne, pričevalne, izobraževalne ali prepoznavne, medtem, ko v kulturno dediščino sodijo človekove stvaritve in dejavnosti.
Na podlagi omenjenega lahko trdimo, da Kranjska čebela, čebelarjenje na slovenskem, čebelji produkti ter tradicionalno oblikovani izdelki iz lesa, vezanih za potrebe čebelarjenja in čebeljih produktov, sodijo med naravno in kulturno dediščino Slovenije.
V urbanem okolju so lahko omenjene vsebine tudi priložnost za razvoj novih (prilagojenih) programov, primernih za delo in zaposlitev invalidov na področju urbanega čebelarjenja, sodobnega in tradicionalnega oblikovanja panjskih končnic, lesenih kalupov za medeno pecivo, drugih okrasnih in uporabnih izdelkov ter storitev, še posebej s področja kulture (uprizoritvene umetnosti, založništva...).
Več o društvu Razvoj lahko preberete na njihovi uradni strani: https://zavod-razvoj.si
