MKC Črka vabi na filmski večer z diskusijo, posvečen literaturi v sklopu ciklusa filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja.

AGD Gustaf, Mitra, društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci in MKC Maribor v okviru programa MKC Črka vas v ponedeljek, 31. 8. 2020, ob 18. uri, vabijo v dvorano Gustaf (KC Pekarna, Maribor) na deseti, zaključni večer v sklopu cikla filmskih projekcij z diskusijami »Dokudoc Dokumentarna obzorja«, ki bo ob tej priložnosti posvečen literaturi in kritičnemu pogledu nanjo. Na njem med drugimi predstavljamo film s prvega festivala, ki se je takrat imenoval Revija slovenskega dokumentarnega filma 2012, in film, ki napoveduje letošnji deveti festival Dokudoc 2020.

Med goste razprave so vabljeni avtorji in akterji filmov ter delujoči v polju literature: Tone Partljič, Feri Lainšček, Petra Vidali in Dejan Koban. Razpravo bo povezovala Aleksandra Goropevšek.

Program:

ob 18.00: projekcija dokumentarnega filma

Revija slovenskega dokumentarnega filma 2012: Peterica (2012, Arcus Film, režija Zoran Bilodjerič, 50 min)

Tone Partljič, Drago Jančar, Andrej Brvar, Marijan Kramberger in France Forstnerič so literati, ki so se začeli družiti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se odločili ostati v Mariboru, da bi v njem ustvarjati. Skupina na prvi pogled ni bila homogena; med njimi so bile precejšnje generacijske razlike. Najstarejši med njimi, France Forstnerič, je bil rojen leta 1933. Drago Jančar je od njega mlajši celih petnajst let. Tudi literarno so se precej razlikovali. Kaj je bilo torej tisto, kar jih je združevalo? Med najpomembnejšimi dejanji skupine je izdaja zbornika »Skupaj« leta 1973, ki ga lahko razumemo kot uporniško in manifestativno dejanje. Med razlogi za njegov izid je bilo prepričanje avtorjev, da lahko kakovostna literatura nastaja tudi na obrobju, ne zgolj v središču, v Ljubljani. Leta 1974, po procesu, na katerem je bil Drago Jančar obsojen zaradi vnosa emigrantske literature v domovino, ostalim štirim literatom pa so bila v službah dodeljena nepomembna delovna mesta in so bili pod stalnim nadzorom varnostne službe, se je obdobje mariborske peterice končalo.

ob 18.50 (ali 19.00): projekcija dokumentarnega filma

Dokudoc 2020: Feri (RTV Slovenija, režija Primož Meško, 50 min)

"Kam šli so demoni, ki bivajo v maskah, in kdo se tam vroče golote dotika? Kje koža svilena okopa se v mlakah in usta s poljubi razprejo do krika?" se sprašuje Feri Lainšček v pesmi, ki jo je uglasbeno mogoče slišati v dokumentarnem portretu prekmurskega književnika.

Televizijski prispevek o filmu: https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174654016

ob 20.00: diskusija z vabljenimi gosti

ob 21.00: projekcija dokumentarnega filma

Dokudoc 2017: Jaz sem ZA nič (2017, Zavod Kineki, režija Boris Petkovič, 48 min)

Glavna nit, ki se razteza skozi film, je Rozin boj za ničto stopnjo davka na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Ravno ustanovitev verske skupnosti Jaz sem za nič in Odmaševanja so ga odpeljala tudi v politiko – v letu 2017 je kandidiral za predsednika države. Njegova ustvarjalna pot je raznolika, kot je raznolik tudi Roza sam. In v kaj verujejo "zaničniki", ki so se zbrali, da bi nekako razdelali delovno platformo, ki jo je zastavil vrhovni svečenik? Njihova vera je vera v nič, njihov bog je nula, namreč ničelna davčna stopnja za knjigo. Korenine vere segajo v Veliko Britanijo, tam namreč svoj majhni, ogroženi jezik ščitijo tako, da davka na knjigo ni; Velika Britanija je v tem smislu unikum v Evropski uniji. Rozman se torej sprašuje, zakaj ni tako tudi v našem primeru, zakaj se o tem niti ne govori niti nič ne stori. Razprava po maši je pokazala, da verniki sicer niti najmanj ne dvomijo o svojem bogu, o nič, da pa imajo različne poglede na pot v nična nebesa: so potrebne mehko- ali trdoplatnične teroristične akcije, povorke ali kar pasijon? Je treba paziti na pasti, ki jih zahteva vendarle postavlja (kdo bo imel od ničle korist, avtor ali kupec knjige?), ali pa je treba imeti pred očmi le cilj in trdno vero, vse drugo bo prišlo samo? Je bog nič dobrotljiv ali nepriziven oče?

ob 22.00: projekcija dokumentarnega filma

Dokudoc 2014: Pravi človek za kapitalizem (2014, Friendly production, režija Dušan Moravec, 53 min)

Dokumentarni film Pravi človek za kapitalizem prikazuje zgodbo o Damirju Avdiću ali Bosanskemu psihu, kot mu tudi pravijo. Damir Avdić je bosanski glasbenik, pesnik in pisatelj iz Tuzle, ki zadnja leta živi in je tudi poročen v Sloveniji. Film je tudi potovanje med njegovimi knjigami, glasbenimi nastopi, gledališko predstavo in življenjem. Kamera je le priča dogajanja. Svet govori sam zase. Njegova stališča spoznamo preko besedil njegovih pesmi in romanov ter preko pogovorov z drugimi ljudmi. S kamero spremljamo Damirja Avdića na njegovih nastopih po Sloveniji in v mestih bivše Jugoslavije. Na odru stoji sam, spremljata ga le njegova kitara in glas. Poje o vojni in posledicah vojne, o kapitalizmu in o ljubezni. Dokumentarni film Pravi človek za kapitalizem, nagrajen in predvajan na festivalih v Sloveniji in po državah nekdanje Jugoslavije, je tako film o vseh nas kot tudi za vse nas; da bi razčistili s preteklostjo, da bi lahko pogledali naprej in da bi si lahko razložili vojne grozote in bi poskušali razumeti svet, v katerem živimo.

Napovednik za film: https://vimeo.com/78145132

Po programu sledi druženje na vrtu ob (vegetarijanskem) prigrizku in glasbi po izbiri DJ-ja F Clef.

Enega temeljev (slovenske) države predstavlja knjižni jezik ter kultura skozi dediščino jezika in literature - vsaj v Sloveniji - enega temeljev narodne identitete, torej je nekaj, kar je potrebno ohranjati, varovati, braniti, razvijati. Literatura in literati lahko ustvarjajo tudi v obdobjih, ki so zanje omejujoča. Četudi so avtorji fikcije, so lahko kritični do resničnosti. Toda kaj pravzaprav je kritična literatura in kako lahko obstaja kritičnost v literaturi?

Večer posvečamo literaturi in literarnemu ustvarjanju kritičnega pogleda, ki je – kolikor je mogoče - avtonomno in neodvisno od vzvodov moči in oblasti ter dosledno, pokončno in z nasmehom.

Tone Partljič, rojen v Mariboru leta 1940, je pisatelj, dramatik in scenarist, politik in eden avtorjev mariborske literarne peterice. Značilnost njegovega pisanja sta večinoma satira in humor, včasih tudi sarkazem, izhodišče pa etična, deloma cankarjanska prizadetost ob povojnem dogajanju, pogosto z opaznimi avtobiografskimi prvinami. V dramatiki obdeluje tudi motive Cankarjevih učiteljev, kmetstva in NOB ter se posveča satiričnim komedijam o sodobnosti. Njegovo delo zaznamuje predvsem kritično in človeško prizadeto pisanje o času in razmerah.

Feri Lainšček je eden najplodovitejših slovenskih književnikov. Bistvo njegove ustvarjalnosti zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja.

Petra Vidali je mariborska publicistka in urednica, zase pravi, da tudi boljša kritičarka kot promotorka. Med študijem primerjalne književnosti in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bila gledališka kritičarka in urednica kulture pri študentskem/akademskem časopisu Katedra. Po diplomi je sodelovala z različnimi strokovnimi revijami in bila članica uredniškega odbora revije Literatura. Od zaposlitve pri časopisu Večer leta 1999 sta njeni primarni delovni področji gledališče in literatura, od leta 2009 je urednica kulturne redakcije. Po svojih besedah verjame v prave knjige, predstave, filme... in v pametne in dobro napisane tekste o njih ter v časopise, ki jim dajejo prostor. Pri tem je precej ponosna, da ga v Večeru ni vedno manj.

Dejan Koban je pesnik, literarni aktivist in montažer. Ima končano srednjo šolo. Fakulteto je zamudil. V vsakdanjih pogovorih ne zna uporabljati latinskih izrekov. Ne mara katoliške cerkve in tradicionalnih vrednot. Zaposlen je kot montažer slike in zvoka na RTV Slovenija. Montiranje se odraža tudi v njegovem načinu pisanja. Deluje kot interpret in pisec besedil za glasbene kolektive Nevemnevem, Nimam?pojma in Jagvetintejagvetinte ter soorganizator literarnih dogodkov Ignor, pesniškega slama Mi smo tu in pesniških večerov Terceti ter Do konca.

AGD Gustaf v sodelovanju z Mitro, društvom za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, in Društvom za razvoj humanistike Zofijini ljubimci ter drugimi zainteresiranimi organizacijami predstavlja ciklus filmskih projekcij z diskusijami Dokudoc Dokumentarna obzorja, v okviru katerega si v nekaj mesecih vsak ponedeljek lahko ogledate dokumentarni film ali več ter prisluhnete ustvarjalcem in drugim razpravljavcem. S programom želimo spodbuditi kritični premislek o aktualnih filozofskih, družbenih, političnih, okoljskih, kulturnih in drugih vprašanjih, ki jih odpira (slovenska) dokumentarna produkcija in si jih morda zastavljamo tudi vsak zase, zato da lahko o njih skupaj diskutiramo.

Ciklus Dokudoc Dokumentarna obzorja - vsak ponedeljek v Dvorani Gustaf:

0. Rasizem za nikogar
1. Filozofija za otrok
2. Protesti za aktivne
3. Umetnost za odločne
4. Okolje za čuječe
5. Pravice za vse
6. Empatija za čuteče
7. Identitete za razgledane
8. Glasba za razmišljujoče
9. Dejstva za resnicoljubne
10. Literatura za kritične

Z namenom varovanja zdravja bomo v dvorani varnostno razdaljo zagotavljali z razmikom med sedeži, v prostoru bo na razpolago razkužilo za higieno rok. Na dogodku bo lahko prisotnih do 50 obiskovalcev. Na prizorišču bomo vse evidentirali. Prosimo vas, da upoštevate varnostno razdaljo in imate s seboj zaščitne maske! Priporočamo, da se dogodka udeležijo samo ljudje, ki so zdravi oziroma ne kažejo znakov okužbe dihal.

Napotila:

foto: zajem filma “Jaz sem za nič” — foto: *zajem filma “Jaz sem za nič”*