2022
Guest User
Rebecca Thomas

Mlada valižanska pisateljica Rebecca Thomas je leta 2022 pri založbi Gwasg Carreg Gwalch izdala srednjeveški roman za mlade odrasle Dan Gysgod y Frenhines. Leta 2021 je z esejem Cribo’r Dragons Back (Česati zmaju hrbet) zmagala na prvem natečaju revije O’r Pedwar Gwynt za najboljši esej.

Rebecca Thomas
2022
Guest User
Lloyd Markham

Lloyd Markham (1988) se je rodil v Johannesburgu, Južni Afriki. Na Univerzi Glamorgan je zaključil BA študij Kreativnega pisanja, čemur je sledil Master študij iz filozofije. Njegov romanski prvenec Bad Ideas/Chemicals je prejel nagrado Betty Trask, poleg tega je bil uvrščen tudi v ožji krog za nagrado Wales Book of the Year in izbran od Wales Literature Exchange za mednarodno promocijo.

Lloyd Markham
2022
Guest User
Brynne Rebele-Henry

Brynne Rebele-Henry (1999) je mlada ameriška pesnica in pisateljica. Njena pesniška zbirka Avtobiografija rane (Autobiography of a Wound, 2018) je prejela pesniško nagrado Donalda Halla in bila nominirana za številne druge.

Brynne Rebele-Henry
2022
Guest User
Katja Grcić

Katja Grcić (1982, Split, Hrvaška) je leta 2015 je pri založbi Meandarmedia izdala prvenec Nosive konstrukcije, leta 2017 pa dvojezično zbirko pesmi in kratke proze Ljeto / Summer, ki ji je leta 2020 sledilo eksperimentalno prozno besedilo Pisma Ziti. Je članica društev HDP in SPID.

Katja Grcić
2022
Guest User
Nikolas Koutsodontis

Nikolas Koutsodontis se je rodil v Atenah leta 1987. Njegova prva pesniška zbirka Decalcomania je izšla leta 2017 pri založbi Entypois. Leta 2018 je bila nominirana za nagrado Anagnostis (Bralec), istega leta pa prejela prvo nagrado (ex aecquo z Lenijo Zafiropoulou) na Panhelenskem pesniškem tekmovanju George N. Carter.

Nikolas Koutsodontis

mkc črka

Martina Potisk

Literarni portal MKC Črke: Martina Potisk

Literarni portal MKC Črke deluje od leta 2012, prve aktivnosti literarnega programa MKC Črka Mladinskega kulturnega centra Maribor pa segajo v leto 1989.

Urejanje rubrike MKC Črke z literarnimi objavami je do leta 2015 opravljal pesnik Jan Šmarčan, od leta 2016 pa stran ureja pesnica, urednica in producentka na področju literature Petra Kolmančič.

 
 

Martina Potisk (1987, Maribor), slovenistka in literarna kritičarka. Leta 2011 je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Leta 2018 je doktorirala iz literarnih ved. Od leta 2012 dalje pisala literarne kritike (Mentor, Literatura, Dialogi, Sodobnost, Radio ARS, Delo). Leta 2019 je prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Kasneje prisotna v komisijah za Stritarjevo nagrado, nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec in Glazerjeve nagrade za področje književnosti. Je članica Društva slovenskih literarnih kritikov.

MUŠICE

 

1.

 

medlim

od dirkanja

za neosvetljenimi mejnstrim plonkci krvavečimi

kamni kolomoni kolodvori kantoni bradatimi

netopirskimi pratetkami petkami kavalirskimi

krem kavicami baklavicami bombonjerami ahja

sredi zvezd

menda dan na dan

matkurja majkemi mijavka tja

v sedem krasnih ah mastnostrastnih basni

zatorej prometej lej dej pogazi zavoj pa pridsm

gor merjasec moj ajma

oh in sploh

neprekosljivo lajat

 

v luno

 

 

2.

 

ne

ni zvezd

mandragorinih gnezd

samo nenasitljivi naprstci

komarji v predpasnikih in pijanska

srepota pred paradoksalnim strelskim

postankom ko bo treba odmetati mrzle

kanje in premostiti pretrgane glasove

na vranje pogreti podstrehi ker

roko na srce

res ne morem

minirati tako eh

majhnih njih

potem ostanem sama

 

do neba

 

 

 3.

 

je janova jasnovidna

pitonka kasandra kolcnila

da kristalno kalno brzim

proti podzemni aurori

borealis hop hejsasa

holadrija drajsasa

pa prec pejmo

 

med merkurjeve

perunike

 

 

4.

 

kje

opa pa je

moja pametna

sestra ki kar 367 dni

presedi platonsko pobratena

z menda mesojedimi diorjevimi

pelerinicami potemtakem pomalem

postane ad acta aha da denimo

nama ni naravno samoumevno

propileje prestavljati

z roso na rami in ne

jaz pravzaprav nisem

99-procentni polistiren

ampak prekleto kartonasto kotiram

v neki kao kleni

 

krzneni kanconi