Natalija Milovanović (1995, Niš) je pesnica in magistrica prevajalstva. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno (Center za slovensko književnost, 2021), ki je bila razglašena za najboljši prvenec 37. slovenskega knjižnega sejma.

Objavlja v slovenskih in srbskih literarnih revijah (Poetikon, Mentor, Literatura, Sodobnost, Enklava, Libartes) kot tudi v dvojezičnem zborniku Biće bolje/Bo že (SKC Danilo Kiš, 2019). V soavtorstvu s Tanjo Božić je napisala performativni pesniški dvogovor Udomačevanje domačih živali/Pripitomljavanje domaćih životinja (samozaložba, 2019). Performans sta izvedli v več slovenskih mestih in v črnogorski Podgorici ter posneli v studiu Radia Študent. Je dvakratna finalistka Pesniškega turnirja založbe Pivec, njene pesmi pa so prevedene v srbščino, španščino, makedonščino in nemščino.

Kot prevajalka iz srbščine sodeluje pri evropskem projektu Connecting Emerging Literary Artists, iz slovenščine v srbščino pa prevaja za zbornik mladih pesnikov in pisateljev s področja nekdanje Jugoslavije Rukopisi, ki ga tudi soureja.

Natalija Milovanović je uspešno kandidirala na razpisu Mladinskega kulturnega centra Maribor za Literarno rezidenco in štipendijo MKC Črke v Hostlu Pekarna za mlade perspektivne pisce in prevajalce, zato med 25.11. in 25.12. 2021 preživlja ustvarjalni literarni mesec v Mariboru.

Zastoji

1.

trinajst kilometrov zastoja pred mejnim prehodom
(radio)

spredaj in zadaj
nepregledna reka železa
poskuša si predstavljati količino
toplogrednih plinov
vsak avto vsaj dve čakalni uri

prtljažniki nabito polni
kdor ni turist tovori stvari
ki se jih na drugi strani ne dobi
le počitnikarji na jeklenih krilih
lahki krožijo nad mesti
kaj na to rečejo ptice?

posluša naprej o gneči
v zraku nebesni zastoji
rekordno je evropo v enem dnevu
preletelo sedemintrideset tisoč letal

vreznine kondenzacijskih sledi
delijo nebo na ploskve
poskuša si predstavljati količino
porabljenega goriva

pritisne sklopko in se premakne na most
pod njo se pretaka meja
kaj na to rečejo ribe?

2.

evropska unija letalskim družbam pri gorivu subvencionira
trošarino dajatve na izpuste CO2 in DDV
(članek)

spodaj
čez belino oblakov sluti barve
vreznine rečnih korit
delijo zemljo na ploskve

poskuša si predstavljati vozniki
plačujejo vse troje oni tukaj nič
čeprav je razlika znatna

v dolgoročnem spominu vonjev
pozna zadah iz ust
te jate železnih rib
ki mezi na drugo obalo
ampak tokrat ne voha ničesar

danes reko preletava ker
doma nihče ne posluša
poročil o množici na meji
meander krvotoka se je zavozlal
dotok se je ustavil
še zadnjič kapnil v srce
in suša

poskuša si predstavljati telo
v mrzli zemlji
kaj na to rečejo korenine?

3.

meja se sprehaja
korito si vijugavo vtira pot do delte
v njem brbota življenje

na primer korenine
ki pijejo iz njega
in napajajo gozd
mimo katerega se pelje

kostanji
ki jih bo nabirala
in natovorila v avto
posredno zrasli iz reke

tako si predstavlja ekosistem
višek neverbalne komunikacije in ona
je lahko šum ali pa interpunkcija

reka na to reče
jaz sem lahko v več mestih hkrati
ti pa ne

4.

meja se sprehaja
korito si vijugavo vtira pot do delte
v njem brbota življenje

na primer losos
ki se v reki nauči plavati
in se odpravi v slano vodo
menja mulj za čistočo
ne da bi enkrat pogledal nazaj

vračati se proti toku
pomeni resničen napor
a vsaj navigacija ni težava

v dolgoročnem spominu vonjev
pozna rojstni kamen
kljub celemu življenju v oceanu
ne zgreši odcepa svojega estuarija

tako si predstavlja pobegli
možgani kakor ona
plavajo nazaj vrtincem navkljub

kadar pride sporočilo o zastoju
notranjega toka
se hitro ukoreninijo
prioritete velikih besed

dom smrt tujina
ekosistem daleč
na spodnjem delu seznama

zemlja na to reče
vroče mi je
ne skrbi ne bo je zeblo

Uravnavanje višine

čepim sredi življenja
v toplozračnem balonu
tišino prekine samo
občasen zvok gorilnika

čutim sredi življenja
v pleteni košari
ni vetra na vrhu
polizanega prsta

če odvržem balast
se začnem dvigovati
če sprejmem okoliški zrak
se začne spuščanje

Izbor iz pesniške zbirke Samoumevno (Ljubljana: Center za slovensko književnost; Aleph 200, 2021).