Tibor Hrs Pandur, rojen 1985 v Mariboru. 2011 je diplomiral na oddelku primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 2007 je sodeloval kot soavtor teksta in prevajalec iz angleščine v slovenščino (in obratno) pri projektu Don Juan. Kdo? / Don Juan. Who? v režiji Anne Furse in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in angleške skupine Athletes of the Heart. Tekst predstave je 2011 izšel v antologiji angleške založbe Methuen: Theater in Pieces. 2008 je sodeloval kot neodvisni raziskovalec pri projektu Matjaža Pograjca Dance or Die in kot prevajalec pri projektu Run for Love. 2008 je v gledališču Glej, v režiji Jane Peršuh, uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59. 2009 soustanovi Paraliterarno organizacijo I.D.I.O.T. in kot glavni urednik ureja prve štiri številke, trenutno je aktivni član uredniškega odbora. 2009 adaptira in na novo napiše tekst za predstavo Punčka in svet po predlogi Kajetana Koviča Pajacek in punčka, v režiji Jane Peršuh.
2010 izide njegov pesniški prvenec Enerđimašina. 2011 izide njegov prevodni prvenec Očividec, prvi celostni prevod poezij Jima Morrisona v slovenščino.
2013 je v produkciji projekt NIKOLA UNPLUGGED, radijska igra/hiperknjiga o življenju Nikole Tesle. Režija: Igor Likar, RTV Slovenija.
Iz notranjih zadev
CONA ŠESTEGA MOTORJA
I.
Divji svet prihodnosti
Vlaki, ki so ustavljali
Kr štrajkajo
Armade v solidarnosti
Brunetièreu
So vse vojaške enote na cestah
Vsi trgi pod kontrolo
Disidenti in tisti, ki preklinjajo, takoj aretirani
Hodimo čez
Otroci preobraženi: fantki v vojake
Punčke v pridne punčke
Iz predstave življenja
Iz sodišča pod vodo
Kjer desni teroristi spuščeni iz zaporov sodelujejo z vlado
Streljajo protestnike
Njihova trupla se nabirajo na dnu
Ameriški vojaki jih razglašajo za teroriste
Postavljajo ograje
Jejo twixe
Delijo tajvance na bele in bolj bele
Povsod je blo isto
Trupla iz vojn
So vračali v slame
Odlagali v smetnjake
Pred kontejnerje
Pred restavracije in teatre
»Si bel al bolj bel?«
Dajem intervju ponavljam masko
Kako sem se preobrazu ko me je Eros razcotal
Dedoval zmožnost karkoli slabega z alkemično sintezo
Preobrazit v nekaj dobrega (kot kak faliran reper)
Na ravni emocij
Tako da to apliciram na vsako situacijo
Vlak šviga mimo
Umetnost ni rešitev
Barikade komaj možne
Sodišča plavajo na vodi
Svoje vojake imamo, za trenutek
Je Revolucija uspela
Po ulicah in cestah smo dejansko govorili med sabo
Debatirali o življenju
Dokler ni prišla policija in nas pregnala s tanki
Mnoge druge so podrli z majonezo
Zabarikadirali smo ceste za Sužnje sveta
Se oborožili z avtomobili
Postavli pred štreko
Kako intenzivno smo se ljubli
Ko nismo vedli kaj bo
Jutri
In če bomo sploh živeli
Kjer je samo poljub proti metku
In na robu
In v solzah, ki ga zameglijo
“Čigavi so zidovi?
In čigavo je karkoli?”
Jasmin govori o svojem tramvaju poželenja podvajanja
Da smo tik pred vhodom! Pred vrati dejanja!
In establishing a righteous moment
In his or her life
II.
»Vera! Kje so moji sinovi? Jejo gnilo nevarnost?«
Kliče k molitvi skorumpiran duhovnik
»Tekma med tekmeci! Je to način kako so
In žicajo?«
Marx je razlagal dva aspekta blaga
Rešitev je bila v drevesu, ki smo ga zasadili
Ko smo nasedli
Too delicate to fight
Too restricted to serve
V mestu sredi vojne
Sredi igre kontraelementov
Kjer je paradoks vse razen
Da vsi igrajo za iste podtalne interese
Združeni
Enaki v bolečini
Enaki v trpljenju
Kako intenzivno smo se ljubli
Ko nismo vedli kaj bo
Jutri
In če bomo sploh živeli
Kjer je samo poljub proti metku
In na robu
In v solzah, ki ga zameglijo
Kako krhki smo. Kako mehki
In vsi v istem vagonu z živino
Tud mi, ki to beremo, se čudimo
Kako se sosedje čudijo, da so jih enačli v kokoši, žirafe in svinje
“Kaj takega!”
III.
Tom Kruz je dal intervju in šel spat
V svoj trejler
Always persecuted by a clearly unachievable
fascist dream of greatness
Rimbaud je pisal mami iz Etiopije
Za tople zokne
Kdo ve če jih je kdaj dobil
Modrice mam in rane
Delam
Ne razmišljam o poeziji
Ves sem v vsem kar delam
Črn in rešen
Eni so mi hotli pojest možgane
Drugi ohranit
(Njegova glava je rezala glave)
V mapi, ki je obstajala samo
Dokler jo je nekdo bral
IV.
Sanjal da so stari indijanci shekali unified field theory
Da maš stol nad močvirjem
Rakovice te gledajo
Sediš pripet s pisalnim strojem
Če nimaš idej se spustiš nazaj
Da te potopi in se malo utapljaš
Za inspiracijo
Everything written communicated or pronounced as beautiful
risks of becoming a distraction
from the reality of current crimes …
Vse napisano, sporočeno ali razglašeno za lepo
Tvega postat distrakcija
Pred resničnostjo aktualnih zločinov
COUP D'ETAT
1.
Zelo preprosto. Kubanci paradirajo v krogu. Vihar prihaja. Nič več zvezd.
Nič telefonskih zvez. Se shodi parada. Do točke, ki jo začrta armada.
Z izstrelki. Se navzdol. Po puščavi. Pride do točke mesta.
Vodja poje pesem. Palača kliče k miru:
»Nagrmadite dobrote!«
Stiskava se za plameni revolucije
Strici nama sledijo. Njega uradno obesijo. Njo hočejo, pa ne da.
Pretrga gatke vam nakaže. Samo potegne gatke dol.
Sesa prsi groza. Kamera gre.
(To je bil prvi del.)
2.
»CUBA LIBRE!«
Vse gori. Ljudje na ulicah. Ne da bi vidli. Nasilje v zraku.
Kamor potuje opustošeno mesto. Vodje praznujejo.
Ljudje spijo zunaj. Nič nimajo.
Zvezdniki se izkrcavajo. Dylan in Julian Moore.
Ki je živela svojega otroka je fascinirana.
Gleda drek ekranov. »Genialen film je bil. Jokala sem …«
Ali smo šli na zabavo kjer so nas čudno gledali. In se pol peljali.
Vedno so prišle te rdeče baretke. Neizbežno kot zora ob zori. Streljali po ulicah. »Misliš da nas bodo?« In čakamo na rdeči. Naenkrat Baretka pride in poči nekoga v jugotu. Pred nami.
Skoz šipo.
Potem dolga, dolga leta kasneje. Ko so me spustili iz zapora.
Sem na plaži in delam luknje dolge. Par kilometrov. Črte za vodo. Kot neke soline. Vsak dan. Znova in znova. Premikam kamenje. Čistim okna. Kosim travo. Režem tlakovce.
Sestavljam knjigo. Odpiram okna. In jih spet zagledam. Kako prihajajo izza obzorja.
Vojaki crvene zvezde.
MATERIAL IZ TEME
Miha je delal capuero v vodi. Pred Sadjarsko. Kjer jih je zalilo. Smo stanovali. V hiši. Veliko ljudi. Ki sem jih ljubil na različne. Najrazličnejše načine. In smo se učili in pisali pesmi. Za tiste, ki so utonili. In v vodi so plavali bacili. In smo se zajebavali. In so bli lepi ljudje z raznoraznimi veščinami. Ki smo jih prodajali. In lenarili. Težke pokrajine. Brata in sestre. Ki se zaljubita. In ljubita dokler ne razpadeta. In zgnijeta.
Za drug drugega.
KOBAJAGI
Kako je en film govoril o ljubezni v Kopru
Na zakrit način preko malih kraj ki sta jih počela
Ko sta kradla cedeje ki sta jih loudala na net zastonj
Ali preprodajala dalje
Kako sta bila v tem združena ko sta se pogledala
V trgovini ko je ona zamotla trgovca
da je on lahko skril ploščo pod roko
Da se skozi te akte kraje pravzaprav ljubi
In išče jezik raje
da si sam in hočeš izpisat
Ta filing dotika ki ga prej ko slej preneseš
in v sanjah ali zunaj njih nardiš da se dotakneš
in jočeš od sile kr si odkril da je šlo za to ves čas
da je ta raj v jeziku
koliko lahko ljubezen preneseš in krhkost
tega filinga
da je to raj ki Poundu ni uspel
kr je postal manieristični fašist
in najprej ko sta se srečala mu je ona povedala
da šverca glasbo na net
in je on pokleknil k njej
in videl v njenih očeh življenje ki obljublja
in jo držal za roko in padal
zarad grožnje agentov ki bodo
vsak čas lahko stormali in sesuli njun pornoring
ljubezni ki ga ni videl ali razumel nihče razen njiju
in ko se je razblinilo in sem poslušal po slušalkah
genialnost tega filma ki je o ljubezni zato kr je o kraji
se je zavedel svoje neznanske samote
fokus ljubezni ki jo je zgubil s tvojim obrazom
v katerem je bila koncentrirana kot še nikdar
in tragika ki je bila še potencirana s tem da ta raj besede
nikdar niso mogle prenest iz sanj
ki sem jih zimproviziral
in pozabil pravo poanto ki je bla vsa v občutih
v živcih v mesu, ki je beseda ni
in krhkost žensk ki jim je jezik tekel žalost lepo
in si jih ljubil kr so povedale kar ne bi smele
in se kasneje za to strašno kesale in mučle
ti pošiljale dolge mejle navdahnjene z vini
iz družin mrzlih domačij
iz katerih so se hotele izpisat
samo hotele izpisat
Da se raj zasluti s tem ko ga probaš
A ne znaš povedat
Kr je v trenutkih ki jih sočasno ukradeta
Drug drugemu
In vsak zase
Proti verjetnosti in zakonom
Lastnikov in založnikov
V trenutkih ko sva se gledala
Sva (se) kradla
Založniku vesolja
Sva ljubla
Sva bla
Ko se liževa
In ne misliva kako bi to glasbo
loudala na net za vse
Trenutki ki sva jih kradla
Vsakdanjosti
Delu in pravilom in cenam
Ki sva jih zakradla
Zgubljala
In zakockala
V objemih
V drug drugem
S tabo obrazih
Namesto v službah
V ustih besedah pogledih
Onstran razmerji
Onstran pogojev produkcij
V sebi v naju
Sama in skupaj
Če sem iz hrane
Če sem domovina
Iz dela zgrajen
Podčrtal samoto
Vzrok bolečino
Zmolčal