Perfoma / Platforma – 4. dan Sep. 30, 2017

 

18.00, Mali oder SNG Maribor

Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef

Idealna

zvočna igra o materinskem mitu, delo v nastajanju

Zvočno oblikovanje: Damir Avdić
Besedilo, dramaturgija: Pia Brezavšček
Besedilo, igra: Barbara Kranjc Avdić  
Koreografija: Sinja Ožbolt
Oblikovanje svetlobe: Andrej Reza Petrovčič  
Oblikovanje prostora, kostumografija: Irena Pivka  
Strokovna sodelavka: Mila Popović  
Besedilo, režija: Saška Rakef
Strokovna sodelavka: Nada Sekulić
Lektura: Tatjana Stanič
Svetovanje za zvočno dramaturgijo in improvizacijo: Bojana Šaljić Podešva
Produkcija: ŠKUC
Koprodukcija: Festival Mesto žensk 2017

 

Moja maternica je sveta mašina,
ključnega pomena za družbo in državo.
Moje prsi so vodnjak življenja,
hranijo njo in njega,
mastitisu navkljub.
Sem posoda prvega kakovostnega razreda,
najboljša, naravna, edina,
najčistejša cvetka raja,
krasni sončni svit, čudež razplojevanja, garancija narodovega blagostanja.

Pridi. Napolni me nežno.
Stopi z mano.
Stopi se z mamo.

Pridi.

Interdisciplinarna raziskava o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo.

 

Pia Brezavšček je otroka rodila v medenični vstavi, vaginalno. Meni, da je to njen največji dosežek. Ima rahlo povešen maternični vrat, a bilo je vredno. Je skoraj idealna mati.

 

Barbara Kranjc Avdić je prvega otroka rodila s carskim rezom. Takrat je verjela, da je skoraj idealna mati. Nato je rodila tudi drugega otroka. S carskim rezom.

 

Saška Rakef je bila z otrokom hospitalizirana na neonatalnem oddelku. Izgubila je mleko ampak pri skoraj enem letu še vedno doji. Meni, da ji le malo manjka, da bi bila idealna mati.

 

20.00, Lutkovno gledališče Maribor

Tanja Zgonc

Tulkudream

plesno-gledališka predstava

Avtorstvo, scenarij videa, koreografija in izvedba: Tanja Zgonc
Režija in montaža videa ter scenografija: Ema Kugler
Avtorska glasba: Aldo Kumar
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Kostumografija: Alan Hranitelj
Izvajalci na videu: Rosana Hribar, Klemen Janežič, Uroš Kaurin, Blaž Šef, Igor Sviderski, Anja Drnovšek, Jernej Gašperin, Maruša Geymayer - Oblak, Liza Grašič, Lena Hribar, Jaka Lah, Nataša Keser, Rok Kravanja, Robert Korošec, Maruša Majer, Anja Novak, Nina Rajić – Kranjac, Barbara Ribnikar, Ajda Smrekar, Nik Škrlec, Stane Tomazin, Ana Urbanc, Jaka Andrej Vojevec, Nina Vombergar, Vito Weis, Nina Zupančič 
Asistentka režije videa: Ina Ferlan
Kamera: Lev Predan Kowarski
Postprodukcija zvoka: Boštjan Kačičnik
Compositing, barvne korekcije: Janez Ferlan, Andraž Čok, Lev Predan Kowarski
Izdelava kostuma: Dominika Zver/Beasthetica
Producentka: Katja Somrak
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana 2013
Koprodukcija: VPK
 

Tulkudream je predstava o bivanjski razpetosti med radostjo in bolečino, željo in razočaranjem, uspehom in spodletelim, strahom in pogumom, med nesmislom in razumevanjem. V njej koreografinja in plesalka Tanja Zgonc metodo buta prepleta s tibetanskim budizmom ter buto telesu nasproti postavlja tulku - čisto fizično telo duhovno razsvetljenih budistov.

Izraz tulku namreč označuje osebo, ki se je ponovno rodila v človeški svet, doživela popolno razsvetljenje in v svetu ostala z namenom pomagati drugim čutečim bitjem. Obe telesi – buto, katerega izvor je v soočenju s človeško tubitjo, in tulku, ki je po budistični tradiciji razvezano usodne vpetosti v materijo, sta v skrajni abstraktnosti zvedeni na konkretni, pomensko izpraznjeni materialni telesi, ki izvirata iz praznine onstran imaginarnega.

Tanja Zgonc v predstavi uteleša tulkuja, ki sanja tulkuja, ki sanja … morda svoja prejšnja bivanja, nemara lastne odtise v nekih drugih prostorih in časih, morda svoje replike v istem prostoru in času, kot so v filmu, ki ga je režirala Ema Kugler, nanizane vsebine v telesih ‘tulkujevih’ učencev. Tanja Zgonc obenem uteleša razcep na človeško bivanjskost, ki je zavezana rojstvu, spremembam in minljivosti in je prežeta z vitalizmom, ki ga včasih spodsekajo izguba, lastna ranljivost in smrt bližnjih, in na bivanjskost tulkuja, ki se ob vsem, kar življenje prinaša in odnaša, zgolj nasmiha, ker ve, da je doživljanje realnosti odvisno od posameznikovega lastnega pogleda. 

"Jasna in razvidna predstava gledalcu odpira nova vprašanja in ga pušča osuplega nad čustveno globino in zahtevnostjo dosledno izvedenega buto plesa" (Tina Šrot, Pogledi).

 

Tanja Zgonc je kot koreografinja in plesalka že več kot trideset let dejavna in priznana na svetovni in slovenski plesni sceni. Pripravila je 21 avtorskih predstav in prejela številne nagrade: jugoslovanska alternativana igralka (1989), Zlata ptica (1992), Zlata paličica (1994), nagrado Prešernovega sklada (2002) za predstavo Kagami odsev in nagrado Povodni mož, za najboljšo predstavo po izboru kritikov (2002), za predstavo Koora.

 

 

21.30, Dvorišče bivše kaznilnice – KPD– Karantene in Mariborske Razvojne Agencije MRA

Mojca Kasjak

Prebujanje spečega velikana - Druga priložnost

ambientalni projekt

Ideja, koncept, gib: Mojca Kasjak
Oblikovanje zvoka: Marko Gutman
Video: Dejan Dolšak – Oni
Strokovno svetovanje: David Orešič
Strokovna pomoč: Jerneja Ferlež
Interpretacija besedil: Gregor Kosi, Kristijan Ostanek, Dejan Dolšak, Matjaž Dolamič, Davor Herga, Mojca Kasjak
Gongi in vokal: Vesna Kukič Amai
Tehnična izvedba: Soundbiro
Partnerji: Urbact III: 2nd CHANCE
Produkcija: Mojca Kasjak
 

Del besedila iz knjige: Kosi, G., Celica št. 2 (2016), Maribor: Založba Litera; Zupan, V., Pesmi iz zapora, četrta knjiga (2006), Ljubljana, DesigNovak d.o.o.; Ferlinc, S. (1998), Moška kaznilnica v Mariboru; Hišni red za kaznilnice (1932), Uprava moške kaznilnice v Mariboru
Fotografije: Kaznilnica, Branimir Ritonja; PAM/ Regional Archives Maribor, fond Moška kaznilnica
Rokopisi: Zbirka rokopisov UKM
Zahvala: Andreja Budar

Produkcija: Plesna izba Maribor – Festival Platforma sodobnega plesa
S finančno podporo: Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo RS

 

“Rad bi Vas prosil (...), da bi imeli potrpljenje z vsem nerešenim v svojem srcu in da bi skušali ljubiti vprašanja sama (...)” (Rainer Maria Rilke, Pisma mlademu pesniku)

 

“Umetnost ne reproducira, kar vidimo. Naredi, da vidimo.” (Paul Klee)

 

Celoten kompleks nekdanje KPD oziroma kaznilnice Maribor je bil zgrajen leta 1889 kot značilna peterokraka zgradba. V tistih časih je bila to ena izmed najsodobnejših zgradb v tedanji Avstro-ogrski državi. Vsi trakti objekta s svojo neposredno okolico spadajo pod kulturno-varstveni režim varovanja kulturne dediščine. Danes je stavbni kompleks z izjemo dveh prenovljenih traktov s skoraj 16.000 m2 površin prazen in v propadajočem stanju. Po intenzivnih razpravah in analizah so bile raznolike ideje v projektu URBACT III – 2nd Chance – Druga Priložnost – že prikazane kot predlogi k oživitvi degradirane stavbe ter povezave degradiranega območja z okoliškim mestnim tkivom.

 

Prostor kot arhitekturna podlaga eksperimentalnega ustvarjanja svetlobnih teles.

ČAS ZA NOVO ZGODBO!

Plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in producentka Mojca Kasjak, samostojna ustvarjalka na področju kulture, diplomirana geografinja in sociologinja, je opravila specializacijo na London Contemporary Dance School. Avtorica mnogih projektov, mentorica mladih plesalk, dobitnica nagrad in priznanj. Izvaja seminarje za mentorje otroške plesne vzgoje. V okviru Plesne Izbe Maribor je vzpostavila Platformo sodobnega plesa.

Foto: Saša Huzjak

Foto: Saša Huzjak