V Galeriji Media Nox bo od 12. julija do 7. septembra na ogled razstava Intus (lat. Znotraj) mlade umetnice Zale Klančnik. Razstava združuje pet konceptualnih video projektov v katerih umetnica tematizira umeščenost telesa v virtualnem svetu in digitalizacijo telesa.
Otvoritev razstave bo v sredo, 12. julija, ob 19. uri. Vabljeni.
Naslovni projekt Intus (lat. Znotraj) je nastal prek raziskovanja teles kot objekta nadzora in moči v biopolitičnem času. Policijski in vojaški nadzor ter razmah medicinskih tehnologij predstavljajo nasilje nad človeško intimo. Medtem ko je telo lahko popolnoma kontrolirano prek zunanjih dejavnikov in predmet gospodarjenja, se tudi sami odtujujemo od lastnih in drugih teles.
Koncept Intusa se ožje fokusira in obenem tematsko razširi v kreativnem polju projekta Mat(r)nica, kjer umetnica prevprašuje seksualnost in erotizem skozi digitalizacijo ženskega telesa in s poskusom njegovega utelešenja v virtualnem prostoru.
Histeroskop nadaljuje idejo stika med pornografijo, umetnostjo in anatomijo in se dotika tematik erotike, reprezentacije ter rematerializacije. Skozi postopek endoskopskega snemanja maternice umetnica izpostavlja transparentnost telesa, ki se veča skozi medicinske inovacije, s tem pa povzroča izgubo zasebnosti telesa v njegovih najbolj ranljivih in osebnih trenutkih.
2x SECRET je projekt digitalizacije Butoh plesnega nastopa. Butoh je slog plesa, ki se je razvil leta 1959 na Japonskem kot reakcija proti japonski plesni sceni, ki je prioritizirala imitiranje Zahoda. Prek umetničine digitalizacije prestopi meje svoje dobe in se realizira kot digitalna informacija, v svoji ekstravagantnosti reduciran na svoje temeljne vrednote sporočilnosti.
Ob.red prikaže zadnji stadij telesa – smrt, telo se premika skozi izžarevajočo črnino se podvojuje in skozi ekspresivne gibe pomika k tlom. Ob koncu črnina nadvlada in telo ostane skrčeno na tleh. Nemoč nad smrtjo in umiranjem je večna in kaotična, kljub poskusom, da bi jo ceremonializirali in s tem osmislili. Črno bela vizualizacija obreda časa, ko je dogajanje zaradi teže (in nerazumljivosti metafizičnega stanja, ki spremlja razpad) jasno nakazuje tudi stanje nereda oz. človeka, ki je ob red. Direkten pristop vstopa v fizično in ogleda notranjosti človeka, se skozi razstavo prelevi v prepogosto pozabljeno mističnost telesa in sporoča, da sta racionalnost in zaupanje videnemu nepristna v luči pozabe na nedotakljive dimenzije psihobiološke enote človeka, ki ni namenjena zunanji kontroli in enoznačnemu dojemanju.