Preprostost, združena tema letošnje 21. Performe in 10. Platforme sodobnega plesa

 

Maribor, 31. avgust – 4. september 2016

 

»Vse mora biti tako preprosto, kot se le da, vendar ne bolj preprosto.«

(Albert Einstein)

»Preprostost je umetnost.«

(Dominique Loreau)

 

Tudi letos svoje moči združujeta Performa, festival sodobnih performativnih praks, in jubilejna, deseta Platforma sodobnega plesa, ki bosta poskrbeli za pestro petdnevno dogajanje na različnih lokacijah v Mariboru med 31. avgustom in 4. septembrom 2016.  

Izmed letošnjih novosti izpostavljamo programsko navezo s Poletnim lutkovnim pristanom Lutkovnega gledališča Maribor, saj se bodo vsi trije festivali zaključili sočasno s predstavo, ki prepleta glavne žanrske atribute festivalov, performans, lutke in sodobni plesni izraz.

Tretja edicija združenih festivalov Performa&Platforma postavlja v središče pojem PREPROSTOST – preprostost, ki jo v umetnosti, znanosti ali nasploh v življenju pogosto ugledamo v lucidnosti predstavljene ideje, do katere pridemo po dolgi in zapleteni poti učenja, osredotočanja, redukcije, motrenja bistva. Preprostost bistva in esence umetniškega dela, ki ga ne spremlja navlaka nepotrebnih mašil. Preprostost kot tisto izvorno jedro vsake uspešne umetniške ideje, in ne nazadnje, preprostost kot zamisel, iz katere je vzniknil festival Platforma sodobnega plesa pred desetimi leti. Preprostost je umetnost. In preprostost je izziv, vedno znova – v umetnosti, delu, delovanju, življenju.

S tem izzivom, ki usmerja skupno delo, kreiranje in transformiranje programske politike dveh festivalov, ki sta nekoč orala ledino vsak s svojo vizijo, sta umetniški vodji festivalov Mojca Kasjak in Jasmina Založnik vstopili v iskanje načinov povezave in prepletanja dveh principov in dveh vizij. Prekoračiti ustaljene programske in festivalske vzorce in ponuditi ter tako preizprašati možnost obstoja drugačne organizacije. S tem pa tudi postopno približevanje in izpolnjevanje vizije, da iz festivalskih logik preidemo v kreacijo platforme, ki bi povezala razkropljene akterje in ustvarila pogoje za izmenjavo znanj. Ustvarjanje skupnega prostora in vzpostavljanje novih relacij in vezi.

Hkrati pa bo to tudi priložnost, ko se bomo ob jubileju Platforme vračali k samim začetkom, h generaciji, ki je pred desetletjem šele prihajala, in da se posvetimo generaciji, ki bo v polje profesionalne kulture šele vstopila. Šele sobivanje obeh razpre odnose, pokaže na razlike, kontinuiteto in diskontinuiteto ustvarjanja, vzpostavljanja in oblikovanja poetik, estetik in tudi obeh, še vedno svojstvenih in na videz izoliranih svetov.

Kako idejo preprostosti, minimalizma razumeta ti dve generaciji? Se vrlina/umetnost preprostosti prenaša iz enega polja človeškega delovanja na drugega? Kako s filozofijo ‘preprostosti’ zarežemo v kapitalistično matrico?

To je le nekaj vprašanj, s katerimi bomo letos izzvali sodelujoče umetnike v programu festivala ter povabljene strokovnjake v strokovnem delu programa. Podrobnejše programske vsebine bodo objavljane kmalu, do takrat pa preprosto uživajte v poletju in v vsem, kar se nam ponuja!

Produkcija in realizacija: Mladinski kulturni center Maribor (zanj Maja Malus Azhdari, direktorica) in Plesna izba Maribor (zanj Nina Milin, predsednica)

Koprodukcija: Lutkovno gledališče Maribor, GT22, SNG Maribor

Umetniško vodstvo: Jasmina Založnik, Mojca Kasjak

Izvršna produkcija in organizacija: Jasmina Založnik, Mojca Kasjak, Petra Kolmančič

Dodatne informacije: www.mkc.si/performa, info@mkc.si, 02 300 2994, http://www.platforma.plesnaizba.si/, plesnaizba@gmail.com, info@plesnaizba.si, 041 757 393


O Performi

 

Kaj je Performa?

Performa je mednarodni festival performansa in inovativnih umetniških akcij s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti in v svojem programu ponuja video instalacije, reartikulacije znanih performansov iz zgodovine umetnosti, premierne projekcije videoperformansov, video in performans predavanja, ulične performanse, performativne instalacije, multimedijske, literarne in glasbene performanse. V vseh teh umetniških oblikah se pogosto različni umetniški žanri hibridno prepletajo in rezultirajo v umetniških novumih. Nove tehnologije in intermedijska umetnost sta pogosta sopotnika performansa. Vsebine se dogajajo izven institucionalnih okvirjev, pogosto v urbanem okolju, na ulicah, trgih, v izložbah, naravni krajini in v neodvisnih prireditvenih prostorih.

Kaj je performans?

Performans je uprizoritev, kjer igralec pogosto »igra« samega sebe oz. uprizarja lastno stvarnost. V procesu performansa končni rezultat ni nek artefakt, umetniško delo, ki bi ga lahko ločili od umetnika. Prav ta znakovni, nematerialni status, je srž performativnega obrata, do katerega je prišlo v umetnosti v šestdesetih. Performerji tudi ne agirajo kot igralci, ne prikazujejo nekoga drugega. Pri performansu gre za dematerializacijo objekta umetnosti, za učinek in izkustva – izkušnje, ki jih pridobi performer med uprizoritvijo in za izkušnje, ki jih pridobijo udeleženci performansa. Bistvo performansa je prav v tem – v soočenju in interakciji, v telesni soprisotnosti akterjev in gledalcev, iz katere izhaja presežna vrednost ustvarjenega dogodka.

Zgodovina festivala

Festival performansa ima v Mariboru že dolgoletno tradicijo – prvi festival performansa z imenom Sen žice je v Mariboru v stari galeriji Media Nox na Orožnovi leta 1993 izpeljal Beno Artnak v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor, leta 2000 pa je festival prevzel Tomaž Brenk in je prvič potekal pod imenom Performa. Performa je bila zasnovana kot drugačni, drzni festival sodobnih scenskih umetnosti. Domače občinstvo je nagovarjala skozi prizmo svežih, morda za mnoge šokantnih sodobnih multimedijskih in scenskih prijemov in form.  Je eden tistih festivalov, ki je oral ledino v drugačnost in s svojo zasnovo vzpodbudil nastanek sorodnih festivalov v Mariboru in njegovi neposredni okolici (Drugajanje, ki je namenjejo srednješolski mladini, NagiB, festival eksperimentalnega giba, Fronta, Platforma).

Performa 2011-2013

Zadnja leta je značilnost festivala Performa izbor vsakoletne osrednje teme, ki definira vsebino in dogajanje v tekočem letu. Če se je Perfoirma v letu 2010 spraševala kdo je sodobni performer in ali je performans v času, ko je kapital koloniziral tudi umetnost, teorijo, telo in naša življenja, še lahko radikalen, v letu 2011 skupaj z umetniki, teoretiki in javnostjo sprašujemo, kdo je gledalec. Gledalec sodobnih uprizoritev je namreč tudi soigralec, ko-subjekt, udeleženec dogodka. Ima bistven vpliv na transformacijsko moč predstave. Osrednja tema 17. Performe leta 2012 je interkulturnost ter človekova izkušnja drugega – drugega kot tujega, drugega kot domačega. 16. Performa, ki bo potekala leta 2013, bo posvečena vprašanjem fizisa, bo razmislek o telesu, ki je eden bistvenih dejavnikov (in materialov) sodobnega performansa. V središču performativne kulture je telo, izkušnja telesa; ko ni več tradicionalnega besedila je telo zgodba, katere naracijo določajo posebna razmerja med igralci in gledalci, ki si nemalokrat celo izmenjajo vloge.