PERFORMA&PLATFORMA

PERFORMA&PLATFORMA

22. festival sodobnih performativnih praks Performa 2017

&

11. Platforma sodobnega plesa 2017

 

27. – 30. september 2017
v Mariboru

 

Domena ženske       

Tudi letos svoje moči združujeta Performa, festival sodobnih performativnih praks in Platforma sodobnega plesa, ki bosta poskrbeli za pestro štiridnevno septembrsko dogajanje v Mariboru. Festival Performa / Platforma se bo, v organizaciji MKC Maribor in Plesne izbe Maribor, odvil od 27. do 30. septembra 2017 v Mariboru.


23 žensk, 13 dogodkov, 4 dnevi, 3 lokacije, 1 vprašanje: »Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?«, ki odpira številna druga vprašanja. Je določeno polje delovanja (upravičeno) v domeni določenega spola? Kako eden vpliva na (pre)oblikovanje drugega? Kaj pomeni, da nekaj opredelimo z domeno točno določene skupine? Kakšne pristope in odnose vzpostavljajo ženske ustvarjalke v svojem delu? ...

 

Odgovore bomo iskali skupaj performativno, plesno in skozi sosledje festivalskih dogodkov. Tokratna festivalska edicija poteka pod sloganom domena ženske, s katerim želimo vzpostaviti premislek o relaciji med posamičnim področjem in s spolom zaznamovanim telesom, ki ga izrisujemo predvsem v relaciji do scenskih umetnosti.  

Programski vodji festivala Jasmina Založnik in Mojca Kasjak odpirata poligon za premislek. Ženske ustvarjalke, ki v svojih delih sistematično, metodično in poglobljeno tematizirajo številna pereča vprašanja in pogosto v družbeno stvarnost zagrizejo z upornim, kritičnim, subverzivnim, humornim, subtilnim in senzibilnim vstopom. Zato ni naključje, da je del festivalskega programa sestavljen tudi iz avtobiografskih pripovedi, četudi so avtobiografski elementi v njih prisotni zgolj posredno. To je tudi politična gesta, saj je prav osebno lahko tudi najbolj politično.


Program v »domeni ženske«

V žanrsko razgibanem programu se bo predstavilo več umetnic različnih profilov; koreografinj, plesalk, performerk, intermedijskih umetnic, dramatičark, dramaturginj in teoretičark. Festival bomo otvarili z že tradicionalno VideoPerformo, izborom video del Enye Belak Gupta in Ajde Tomazin, ki jo bo pospremil subtilni performans Petre Kapš (alias OR poiesis). Sledila bo predstava Kaje Lorenci, ki v svojem delu raziskuje medosebne odnose. Avtobiografski knjižni prvenec Simone Semenič Me slišiš? je angažiran in neprizanesljivo duhovit spopad z družbeno-političnimi sistemi. S tehnologijo telesnosti in onkraj nje se spopadata Veronika Valdés in Ana Romih. Ustvarjalke, ki prihajajo iz Akademije za ples v Budimpešti (Alja Branc, Ivona Medić, Jerneja Fekonja, Anna Jacso) razpirajo vprašanje ženskega telesa in stereotipov reprezentacije. Izraelska koreografinja Reut Shemesh v sodelovanju s Hello Immler v svoji avtobiografski sodobno plesni predstavi preizprašuje relacijo vojaške uniforme v odnosu do izgubljenih sanj. Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić in Saška Rakef so ustvarile interdisciplinarno raziskavo o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo. Tanja Zgonc z metodo buta vzpostavlja dialog med čistim fizičnim telesom in duhovno razsvetljenostjo. Festival bomo zaključili z ambientalnim projektom Prebujanje spečega velikana - Druga priložnost Mojce Kasjak.

Podrobneje bomo program Festivala Performa/Platforma predstavili na novinarski konferenci v petek, 22. septembra 2017, ob 10.30.

Ustvarjalnost ženskih avtoric je neizčrpen in neusahljiv vir ustvarjalnega navdiha. Podoba sveta, ki se zrcali v njihovih delih na intimni osebni ravni, podčrtuje daljnosežne družbene spremembe, s katerimi se rušijo varljive idilične podobe življenja in že pridobljene stereotipne vrednote. Želimo vam užitek ob ogledu predstav, ob premišljanju o njih in odzivanju na programske vsebine letošnjega festivala!

Perfoma / Platforma – 1. dan Sep. 27, 2017

11.10, Radio Maribor

Etika v sodobnem plesu

radijska tribuna

Radio Maribor (Pohorje 93,1 MHz, Boč 90,4 MHz, Ožbalt 87,7 MHz, Trbonje 93,8 MHz)

 Gostje:
- Katarina Barbara Kaučič
- Maja Lamovšek
- Mojca Kasjak
- Jasmina Založnik

Moderira: Irena K. Cizerl

Produkcija: Plesna Izba Maribor, MKC Maribor, v sodelovanju z Radijem Maribor

 

Merila človeškega hotenja in ravnanja se zmeraj izražajo v določeni vsebini in obliki.

Je etika v sodobni plesni umetnosti dovolj zaznavna, pojavna oz. izražena? So etične komponente nasploh dovolj  prisotnev umetnosti danes? Če so, kako jih zaznavamo kot avtorji, izvajalci in kako jih zaznavamo kot gledalci? Ali jih kot ustvarjalci vnašamo v sam proces umetniškega ustvarjanja? Kako etika določa tudi končni produkt? Je lahko plesna predstava idejno dobra, nima pa etičnih komponent? In obratno?
V radijski tribuni bomo odpirali tovrstna vprašanja in razpravljali tudi o vsebini etičnih odnosov med soustvarjalci. Dotaknili se bomo etike v kulturno-političnem delovanju, etičnih vidikov v posamezniku do njega samega in prenosa le-tega v umetniško ustvarjanje.

 

 

18.00, GT 22

Enya Belak Gupta in Ajda Tomazin

Bližine

video razstava in otvoritev festivala

Razstava bo na ogled do 30. 9. 2017. Galerija je odprta med 12 in 19 uro.

 

Izbrana dela:

Enya Belak Gupta: Za zaprtimi očmi; Videti se videti; Delta

Ajda Tomazin: Mreža V nastajanju, Plešoča Jess; _In ACTO _

Selekcija in postavitev: Jasmina Založnik v dialogu z Enyo Belak Gupta in Ajdo Tomazin

Razstava Bližine je poskus vzpostavljanja dialoga med izbranimi deli Enye Belak Gupta in Ajde Tomazin. Z vzpostavljanjam bližine med deli ustvarjalk smo poskušali odpreti tudi nevarno bližino, ki se vzpostavlja med telesom snemalca in telesom objekta, med notranjim in zunanjim, med vidnim in nevidnim, med izmuzljivim, (ne)ujemljivim in predvsem percipiranjem stanj, podob, pogledov in njihove prekoračitve, odvodov, prisotnosti.

Enya Belak Gupta: Za zaprtimi očmi

Se spomniš občutka, ko se znajdeš v istih sanjah, istem prostoru, z istimi strahovi in mislimi.
Ujet v nezan svet. Izoliran pred realnostjo. Z željo po izhodu, vendar tu ni izhoda. Je samo še en cikelj istega potovanja.

Performer: Elif Knight
Leto: 2017

Enya Belak Gupta: Videti se videti

Kaj je lepota? Telo? Ali realnost? S premikanjem realnosti v različnih prostorih ustvarjamo samopodobe in identitete svojega, ženskega telesa.

Video je bil ustvarjen v sodelovnju z Mašo Hawlina za plesno miniaturo Videti se videti.

Model: Maša Hawlina
Leto: 2013

Enya Belak Gupta: Delta

''Empty your mind, be formless, be shapeless - like water.'' (Bruce Lee)

Video je bil vključen v predstavo Kaje Teržan.

Performer: Kaja Teržan
Leto: 2014

Ajda Tomazin: MREŽA v NASTAJANJU

Video raziskuje termina DOMIŠLJIJA PRIČAKOVANJ, ki opisuje podobe, ki nastajanjo skozi proces pričakovanja in imajo hkrati ustvarjalni in spremenljiv potencial; Pričakovanje, kot zavestni mentalni proces podob in na drugi strani Domišljija kot odprtost in potencial možnosti rasti podobe, ki za razliko od pričakovanja ni vezana na pretekle izkušnje.

Video je povzetek dogajanja na rezidencah in prostorkih instalacij, ki so bile postavljene in predstavljene v Nemčiji in Slovenji.

Obiskovalci: Kristine Preuss, Stefan Hoelscher, Frank Max Mueller, Lili Mihajlović, Jost van Harlessem, Anja Bornšek, Seung Hee Lee, Christoph Bahr, Monika Raić, Christian Kullick, Jens Barth, Ivan Perez.

Leto: 2013

Ajda Tomazin: PLEŠOČA JESS

Video je baza projekta GLOBAL_SISTER, ki raziskuje, opazuje in uresničuje diskurz in primerjavo življenja v Avstraliji in Evropi. Video je kolaž, ki povezuje avstralsko umetnico Jessico Devereux na rezidenci v Zagrebu ter slovensko umetnico Ajdo Tomazin na rezidenci v Frankfurtu.

Koncept in performans: Jessica  Devereux and Ajda Tomazin
Leto: 2014

Ajda Tomazin: _IN ACTO _

Gre za percepcijo telesa, bližine, zamegljenosti in zaupnja.

Video je dokumentacija plesa na Mednarodni Poletni Plesni Šoli Ljubljana.

Video dance delavnica: Darko Dragičević
Delavnica IN ACTO: Davide Sportelli
Plesalci: Vanessa Cokaric, Tamara Polanc, Jerca Klinar and Andreas Lay
Leto: 2016

Mlada perspektivna ustvarjalka, magistrica filmske režije Enya Belak Gupta na Goldsmiths Univerzi v Londonu, deluje na področju filma, sodobnega plesa, gledališča in vizualnih komunikacij. S svojimi dosežki je bila večkrat vidno izpostavljena in nagrajena. Med drugim je prejela nagrado Ksenije Hribar za perspektivno plesalko. Sodelovala je s slovenskimi in tujimi avtorji pri različnih projektih. Kot samostojna avtorica se je predstavila s številnimi projekti, kot so Luminary (kratko igrani film), Rdeča fontana (kratki plesni film), Deklica z zmajem (plesna predstava), The Daddy Project (plesna predstava) in drugimi. Razvija svojo metodo dela, ki jo je poimenovala montažna koreografija. Prepoznavna je kot režiserka, scenografka, plesalka, koreografinja in oblikovalka.

 

Ajda Tomazin (Ljubljana - Slovenija) je zaključila umetniško gimnazijo za sodobni ples. 2006 je bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je 2011 diplomirala. Eno leto je vzporedno študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na oddelku za film in televizijo, leta 2014 pa je zaključila magistrski študij koreografije in performansa na Inštitutu za Gledališke znanosti na Univerzi v Giessnu v Nemčiji. Od leta 2005 deluje inetrdisciplinarno na področjih plesa, perfromansa, oblikovanja in vizualne umetnosti. Njen zadnji projekt je triologija Imagination of Expectations, ki je sestavjena iz instalacije Net in Work, performansa String Theory in raziskovalnega perfromansa Avdicija za Producente.

 

 

18.00, GT 22

Petra Kapš (alias OR poiesis)

Zlati Zid. Raj. Sekvenca bližine.

performans in knjiga umetnice v nastajanju

Knjiga Zlati Zid nastaja v sodelovanju s Salon für Kunstbuch
Tisk karticwww.artbook-print.com
S podporo Mestne občine Maribor, Ministrstvom za kulturo RS

 

Iščem reko, najdem zid, izmerim ga v bolečih korakih.Delo se poglablja v fenomen zidu (intimno plat invocira izvedba performansa v situaciji vmes med dvema nasproti sedečima osebama, družbeno vstopa z reprezentacijo konkretne stvarnosti). Vizualni material temelji na dolgotrajni, mesec dni trajajoči avtoričini hoji vzdolž reke Wienfluss na Dunaju, ko je na vsakih nekaj korakov naredila fotografski posnetek zidu. Hojo sedaj nadaljuje gib rok in dlani, molkse nadaljuje. Preteklost se v sedanjo navzočnost prenaša s pozlačenimi prsti.

Petra Kapš (alias OR poiesis) svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom, knjigami in refleksijo. Ob vsej eteričnosti zvoka ji je središčna fizična prisotnost telesa. V svojih delih se posveča auralnim aspektom sodobne družbe, tišini posameznika, tematizaciji časa v asinhroni digitalni realnosti. Trenutno se poglablja v paradiž.

Foto: Petra Kapš

Foto: Petra Kapš

 

 

 

20.00, Lutkovno gledališče Maribor

Kaja Lorenci

Morda na videz kdaj kot vsi ljudje

plesna predstava

Avtorica: Kaja Lorenci
Soustvarjalci in izvajalci: Katja Legin, Kaja Lorenci, Ivan Mijačević, Dejan Srhoj, Nataša Živković
Glasba: sz3
Dramaturgija: Rok Vevar
Oblikovanje luči: Urška Vohar
Izvršna produkcija: Sabina Potočki
Produkcija: Emanat

 

“Na vajah smo med ‘srečevanji’ preposlušali ogromno komadov na temo slovesa. Tako se je porodila ideja za naslov, ki bibil en verz iz komada. Tale verz združuje dvoje: 1. zveni kot nekaj, kar ni čisto jasno oziroma do konca izoblikovano, obvisi v zraku, čaka na dopolnitev. In, 2. v predstavi se ukvarjamoz vsakodnevnostjo, ki jo posredujemo z nekimi formalnimi postopki. Oziroma natančneje, skozi določene metode ‘početja’ iščemo špranje, skozi katere lahko uprizarjamo vsakodnevnost. Prehajanje med formalnimi postopki in spontanostjo ustvari križišče, izmenjavo posamičnosti, individualnosti in splošnosti.” (Kaja Lorenci)

Kaja Lorenci (1981) je plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja. Leta 2006 je diplomirala na Salzburg Experimental Academy of Dance (SEAD). Po končanem študiju je kot plesalka sodelovala v predstavah Andreje Rauch Podrzavnik, Mateje Bučar, Gregorja Luštka in Rosane Hribar, Madeleine Karlsson in Aleksandre Stratimirović, Shimrit Golan, Katje Legin, Nataše Berce, Karmine Šilec (Carmina Slovenica). Z avtorsko predstavo Zven telesne tišine (2011) je v sodelovanju z Ivanom Mijačevićem začela razvijati svojevrstno metodo ustvarjalnega dela in pristopa h gibu. Predstava je bila izbrana za Gibanico 2013 in kasneje uspešno gostovala tudi na Hrvaški plesni platformi. Več let je poučevala sodobno plesno tehniko na SVŠGL, umetniški gimnaziji, trenutno pa na AGRFT opravlja magistrski študij iz umetnosti giba.



Perfoma / Platforma – 2. dan Sep. 28, 2017

18.00, GT 22

 

Simona Semenič

Me slišiš?

predstavitev knjige in pogovor z avtorico

Knjižno delo je izšlo pri založbi: KUD AAC Zrakogled
Pogovor bo vodila: Pia Brezavšček

 

Me slišiš?, knjižni prvenec Simone Semenič, ene najbolj prepoznavnih slovenskih dramatičark in trikratne Grumove nagrajenke, je zbirka treh avtobiografskih dramskih besedil: Jaz, žrtev (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014), ki so bila predloga za avtoričine solo performanse. V novo, izvirno strukturo pa jih vsebinsko in kronološko poveže zabaven in luciden, esejistično-romaneskni vezni tekst, s katerim avtorica nadgradi svojo samopripoved in vzpostavlja nove ravni dialoga z bralcem.

V delu Me slišiš? se Simona Semenič – kot ugotavlja sama – ukvarja predvsem z avtoriteto in skozi osebne pripetljaje bolj ali manj benti čez sistem, v katerem trenutno živimo; dodamo naj morda le, da je pri tem slogovno sveža, izrazno angažirana in neprizanesljivo duhovita: "Saj se ne delam norca iz nikogar. No, morda tu pa tam iz zdravnikov. Politikov. Inštanc. Zakonov. Sistemov. Družbe. Vlade. Države. Kulture. Sebe."

Simona Semenič je dramatičarka, performerka in režiserka. Za svoja dramska dela je prejela tri Grumove nagrade. Predstave po njenih delih so prav tako prejele več nagrad. Besedila Simone Semenič so prevedena v dvanajst jezikov in uprizarjana tako na domačih odrih tudi drug po svetu. Vzporedno s pisanjem dram je Simona Semenič tudi avtorica gledaliških performansov (Jaz, žrtev, Še me dej, Drugič), v katerih sama tudi nastopa: z njimi je gostovala tako na slovenskih festivalih kot tudi v tujini in doživela izjemne kritiške odzive.

 

 


20.00, Mali oder SNG Maribor

Veronika Valdés

Zaklenjeno

plesna predstava

Koncept, koreografija, izvedba: Veronika Valdés
Glasba: Zack Hemsey
Oblikovanje glasbe: Veronika Valdés
Oblikovanje svetlobe: Luka Curk
Mentorici: Nataša Tovirac in Nina Meško
Produkcija: JSKD in Plesni Studio Intakt 2017

 

Ko ne veš, kje si ...

Ko izveš, da si ...

Ko ne veš, kaj se dogaja ...

Takrat se začneš potiti ...

Takrat se ti dih ustavi in v glavi ti začne kri liti ...

Takrat ugotoviš, da si čisto sam ...

Da ni nikogar ...

... zaklenjeno!

 

Veronika Valdés je prejemnica produkcijske nagrade festivala OPUS v letu 2016 (podeljuje JSKD in PS INTAKT).

 

Veronika Valdés je obiskovala oddelek za sodobni ples na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter maturirala na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, modul sodobni ples. S solističnimi plesnimi miniaturami in kot plesalka v glavnih vlogah se je večkrat predstavila na letnih produkcijah v Španskih borcih v Ljubljani, sodelovala pa je tudi na številnih plesnih festivalih. Je večkratna nagrajenka mednarodnega festivala mladih plesnih ustvarjalcev Opus-1 (v letih 2001, 2009, 2010). Leta 2011 je prejela srebrno značko Mete Vidmar in nagrado Ksenije Hribar za perspektivno mlado plesalko. Leta 2011 se je vpisala na Plesno akademijo v Ljubljani, kjer nadaljuje s svojim plesnim izobraževanjem.

Foto: Jure Kravanja

Foto: Jure Kravanja


 

 

20.00, Mali oder SNG Maribor

Ana Romih

Vrtiljak

plesna predstava

Koncept, izvedba in zvok: Ana Romih
Oblikovanje luči: Pablo Fontdevila
Dramaturško svetovanje: Matej Kejžar
Produkcija: SNDO
Koprodukcija: KUD Quilenium

 

Predstava je osebni odsev, ki se sooča z realnostjo prihodnosti, ki je neizogibno blizu in izpostavlja samo telo kot orodje za preživetje. Celotna struktura je zasnovana na podlagi rituala, ki se skozi fizikalnost telesa zabriše in izgub obliko. S pomočjo premagovanja lastnih mej postaneta nekaj drugega kot le ritual, kot le telo, kot le misel – postane slika, odsev lastne resnice in moči. O tem, kako ujeti telo, ki giba, kako pustiti odtis drugače kot le v spominu gledalca.

Vrtiljak je predstava, ki je bila zasnovana junija 2014 v sklopu diplomskega dela na akademiji za koreografijo v Amsterdamu (SNDO).

 

Ana Romih je leta 2014 diplomirala na SNDO-ju (School for New Dance Development) v Amsterdamu. Pred tem je šolanje zaključila na Umetniški Gimnaziji v Ljubljani - smer sodobni ples, Modul B. Vrsto let že ustvarja v Kulturnem društvu Qulenium. Poleg lastnih celovečernih predstav je zadnjem letu je začela s poučevanjem mlajše generacije in koreografiranja minatur, ki so uspešne na državnem nivoju.

 

 

21.50, TV Maribor

Dober večer – pogovor ob festivalu Performa in Platforma

moderirana razprava

Moderira: Zoran Medved
Gostje: Katarina Klančnik Koncutar, Aleksandra Gruden, Maja Šorli
Produkcija: MKC Maribor, Plesna Izba Maribor v sodelovanju s televizijo Maribor

 

S povabljenimi gosti bomo v obliki televizijskega pogovora poskušali odgovoriti naslednja vprašanja:

Zakaj ostaja spol rigorozni arhaizem, ki še naprej poganja družbeno sfero? Ali je v izhodišču mogoče domene deliti glede na spol in zakaj? Kako se s spolom zaznamovano telo vpisuje v sfero umetnosti? Ali opažate razlike v obravnavi svojega dela zaradi svoje identite? Kakšne so prednosti in slabosti, s katerimi se soočajo ženske ustvarjalke pri svojem delu?



Perfoma / Platforma – 3. dan Sep. 29, 2017

 

18.00, Mali oder, SNG Maribor

Alja Branc, Ivona Medić, Jerneja Fekonja, Anna Jacso

Venusian

plesna predstava

Koncept, koreografija, izvedba: Alja Branc, Ivona Medić, Jerneja Fekonja, Anna Jacso
Asistentka projekta: Sharon Barbakov
 

Se moj položaj v družbi meri s količino mojih kakovosti? Ali moj spol določa moja dejanja? Ali ti naj pripravim večerjo?

Venusian je sodobna plesna predstava, ki preizprašuje družbene vloge, ki temeljijo na fizičnih predispozicijah. Predstava se poigrava s tematiko čistega ženskega telesa, s protislovji v stereotipnih reprezentacijah, dojemanjem seksualnosti ter hkrati razpira različne aspekte samo- reprezentacije. Glede na to, da se v polju sodobnega plesa čedalje bolj soočamo z reprezentiranjem moških teles na odru, smo se avtorice odločile s predstavo nasloviti položaj in vlogo žensk na tem področju.

Jerneja Fekonja, Anna Jacso, Ivona Medić, Alja Branc so študentke Akademije za sodobni ples v Budimpešti.

 

Anna Jacso (22) se je s plesom pričela ukvarjati v svojem rojstnem kraju, v mestu Eger na Madžarskem. Pred vpisom na Akademijo za sodobni ples v Budimpešti je svojo plesno tehniko izpopolnjevala v okviru enoletnega intenzivnega programa za mlade profesionalne plesalce, kjer je sodelovala s številnimi madžarskimi in mednarodnimi umetniki.

 

Jerneja Fekonja (19) prihaja iz Maribora. S formalnim plesnim izobraževanjem je pričela na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, modul sodobni ples. V času šolanja se je udeleževala in nastopala na številnih mednarodnih plesnih festivalih in tako že zgodaj začrtala svojo nadaljnjo profesionalno pot.

 

Ivona Medić (21) prihaja iz Pulja na Hrvaškem. Svojo plesno pot je pričela s klasičnim baletom, modernimi plesnimi tehnikami in hip hopom. Pred šolanjem na Akademiji za sodobni ples v Budimpešti je sodelovala s hrvaškimi in mednarodnimi sodobnimi umetniki in se preko teh sodelovanj podala na profesionalno plesno pot. Kot plesalka v projektih priznanih koreografov in kot samostojna avtorica se je predstavila na številnih mednarodnih festivalih.

 

Alja Branc (23) se je s plesom srečala v svojem rojstnem kraju, na Bledu. Sprva se je posvečala urbanim plesnim zvrstem (show dance ipd.), kasneje pa je bila članica plesne skupine, v kateri se je podrobneje seznanila s performativnimi in ustvarjalnimi vidiki umetniškega procesa. Svoje plesno izobraževanje je nadaljevala na modulu za sodobni ples na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani.

Foto: Gwen Bechler

Foto: Gwen Bechler

 

 

 

20.00, Lutkovno gledališče Maribor

Reut Shemesh

Leviah

avtobiografska sodobna plesna predstava

Koreografija, besedila: Reut Shemesh
Izvajalki, soustvarjalki: Hella Immler, Reut Shemesh
Glasba: Simon Bauer
Lučni tehnik: Phillip Zander
Oblikovanje luči, video, grafično oblikovanje: Ronni Shendar
Kostumografija: Dario Mendez Acosta
Dramaturgija: Daniel Rademacher
Producentka: Sabina Stücker
Produkcija: Reut Shemesh

 

“Moja tesno prilegajoča se uniforma je postala simbol; simbol izgubljenih sanj in spolne zmedenosti.”

Leviah je vizualna reminiscenca na ranljivost, moč in nemoč. Koreografinja Reut Shemesh pred gledalce postavi serijo spominov na čas, ki ga je preživela v izraelski vojski, in s tem osvetli fenomen, ki pogosto ostaja prezrt. Govori namreč o čustvenih težavah in stiskah, ki jih doživljajo mlade vojakinje med služenjem vojaškega roka, ki je v Izraelu obvezno tudi za ženske. Mnoge vojakinje se spopadajo z občutki izgube nadzora, motnjami prehranjevanja, podvržene pa so tudi spolnemu nadlegovanju.

Leta 2016 so ustvarjalci predstave Leviah prejeli nagrado mesta Köln za dosežke v plesu in gledališču ter nagrado občinstva na festivalu sodobnega plesa 638 KiloTanz v Essnu v Nemčiji.

"Morda sem le oznanjevalka družbene moči – odkrivam, uokvirjam, odgovarjam glasovom okoli sebe in tistim notranjim; sem predstavnica njenih učinkov na posamezna telesa."

Koreografinja Reut Shemesh ustvarja na robu vizualne umetnosti in poezije. Leta 2010 je diplomirala na oddelku za koreografijo plesne akademije ArtEZ na Nizozemskem. Živi v Kölnu v Nemčiji, kjer deluje kot neodvisna koreografinja. V zadnjih treh letih je obiskovala podiplomski program na Akademiji za medijske umetnosti v Kölnu. Poleg študija in ustvarjalnega dela poučuje koreografijo na številnih institucijah, med drugimi tudi na oddelku za medijske in kulturne študije Univerze Heinricha Heineja v Düsseldorfu.


 



Perfoma / Platforma – 4. dan Sep. 30, 2017

 

18.00, Mali oder SNG Maribor

Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef

Idealna

zvočna igra o materinskem mitu, delo v nastajanju

Zvočno oblikovanje: Damir Avdić
Besedilo, dramaturgija: Pia Brezavšček
Besedilo, igra: Barbara Kranjc Avdić  
Koreografija: Sinja Ožbolt
Oblikovanje svetlobe: Andrej Reza Petrovčič  
Oblikovanje prostora, kostumografija: Irena Pivka  
Strokovna sodelavka: Mila Popović  
Besedilo, režija: Saška Rakef
Strokovna sodelavka: Nada Sekulić
Lektura: Tatjana Stanič
Svetovanje za zvočno dramaturgijo in improvizacijo: Bojana Šaljić Podešva
Produkcija: ŠKUC
Koprodukcija: Festival Mesto žensk 2017

 

Moja maternica je sveta mašina,
ključnega pomena za družbo in državo.
Moje prsi so vodnjak življenja,
hranijo njo in njega,
mastitisu navkljub.
Sem posoda prvega kakovostnega razreda,
najboljša, naravna, edina,
najčistejša cvetka raja,
krasni sončni svit, čudež razplojevanja, garancija narodovega blagostanja.

Pridi. Napolni me nežno.
Stopi z mano.
Stopi se z mamo.

Pridi.

Interdisciplinarna raziskava o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo.

 

Pia Brezavšček je otroka rodila v medenični vstavi, vaginalno. Meni, da je to njen največji dosežek. Ima rahlo povešen maternični vrat, a bilo je vredno. Je skoraj idealna mati.

 

Barbara Kranjc Avdić je prvega otroka rodila s carskim rezom. Takrat je verjela, da je skoraj idealna mati. Nato je rodila tudi drugega otroka. S carskim rezom.

 

Saška Rakef je bila z otrokom hospitalizirana na neonatalnem oddelku. Izgubila je mleko ampak pri skoraj enem letu še vedno doji. Meni, da ji le malo manjka, da bi bila idealna mati.

 

20.00, Lutkovno gledališče Maribor

Tanja Zgonc

Tulkudream

plesno-gledališka predstava

Avtorstvo, scenarij videa, koreografija in izvedba: Tanja Zgonc
Režija in montaža videa ter scenografija: Ema Kugler
Avtorska glasba: Aldo Kumar
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Kostumografija: Alan Hranitelj
Izvajalci na videu: Rosana Hribar, Klemen Janežič, Uroš Kaurin, Blaž Šef, Igor Sviderski, Anja Drnovšek, Jernej Gašperin, Maruša Geymayer - Oblak, Liza Grašič, Lena Hribar, Jaka Lah, Nataša Keser, Rok Kravanja, Robert Korošec, Maruša Majer, Anja Novak, Nina Rajić – Kranjac, Barbara Ribnikar, Ajda Smrekar, Nik Škrlec, Stane Tomazin, Ana Urbanc, Jaka Andrej Vojevec, Nina Vombergar, Vito Weis, Nina Zupančič 
Asistentka režije videa: Ina Ferlan
Kamera: Lev Predan Kowarski
Postprodukcija zvoka: Boštjan Kačičnik
Compositing, barvne korekcije: Janez Ferlan, Andraž Čok, Lev Predan Kowarski
Izdelava kostuma: Dominika Zver/Beasthetica
Producentka: Katja Somrak
Produkcija: Plesni Teater Ljubljana 2013
Koprodukcija: VPK
 

Tulkudream je predstava o bivanjski razpetosti med radostjo in bolečino, željo in razočaranjem, uspehom in spodletelim, strahom in pogumom, med nesmislom in razumevanjem. V njej koreografinja in plesalka Tanja Zgonc metodo buta prepleta s tibetanskim budizmom ter buto telesu nasproti postavlja tulku - čisto fizično telo duhovno razsvetljenih budistov.

Izraz tulku namreč označuje osebo, ki se je ponovno rodila v človeški svet, doživela popolno razsvetljenje in v svetu ostala z namenom pomagati drugim čutečim bitjem. Obe telesi – buto, katerega izvor je v soočenju s človeško tubitjo, in tulku, ki je po budistični tradiciji razvezano usodne vpetosti v materijo, sta v skrajni abstraktnosti zvedeni na konkretni, pomensko izpraznjeni materialni telesi, ki izvirata iz praznine onstran imaginarnega.

Tanja Zgonc v predstavi uteleša tulkuja, ki sanja tulkuja, ki sanja … morda svoja prejšnja bivanja, nemara lastne odtise v nekih drugih prostorih in časih, morda svoje replike v istem prostoru in času, kot so v filmu, ki ga je režirala Ema Kugler, nanizane vsebine v telesih ‘tulkujevih’ učencev. Tanja Zgonc obenem uteleša razcep na človeško bivanjskost, ki je zavezana rojstvu, spremembam in minljivosti in je prežeta z vitalizmom, ki ga včasih spodsekajo izguba, lastna ranljivost in smrt bližnjih, in na bivanjskost tulkuja, ki se ob vsem, kar življenje prinaša in odnaša, zgolj nasmiha, ker ve, da je doživljanje realnosti odvisno od posameznikovega lastnega pogleda. 

"Jasna in razvidna predstava gledalcu odpira nova vprašanja in ga pušča osuplega nad čustveno globino in zahtevnostjo dosledno izvedenega buto plesa" (Tina Šrot, Pogledi).

 

Tanja Zgonc je kot koreografinja in plesalka že več kot trideset let dejavna in priznana na svetovni in slovenski plesni sceni. Pripravila je 21 avtorskih predstav in prejela številne nagrade: jugoslovanska alternativana igralka (1989), Zlata ptica (1992), Zlata paličica (1994), nagrado Prešernovega sklada (2002) za predstavo Kagami odsev in nagrado Povodni mož, za najboljšo predstavo po izboru kritikov (2002), za predstavo Koora.

 

 

21.30, Dvorišče bivše kaznilnice – KPD– Karantene in Mariborske Razvojne Agencije MRA

Mojca Kasjak

Prebujanje spečega velikana - Druga priložnost

ambientalni projekt

Ideja, koncept, gib: Mojca Kasjak
Oblikovanje zvoka: Marko Gutman
Video: Dejan Dolšak – Oni
Strokovno svetovanje: David Orešič
Strokovna pomoč: Jerneja Ferlež
Interpretacija besedil: Gregor Kosi, Kristijan Ostanek, Dejan Dolšak, Matjaž Dolamič, Davor Herga, Mojca Kasjak
Gongi in vokal: Vesna Kukič Amai
Tehnična izvedba: Soundbiro
Partnerji: Urbact III: 2nd CHANCE
Produkcija: Mojca Kasjak
 

Del besedila iz knjige: Kosi, G., Celica št. 2 (2016), Maribor: Založba Litera; Zupan, V., Pesmi iz zapora, četrta knjiga (2006), Ljubljana, DesigNovak d.o.o.; Ferlinc, S. (1998), Moška kaznilnica v Mariboru; Hišni red za kaznilnice (1932), Uprava moške kaznilnice v Mariboru
Fotografije: Kaznilnica, Branimir Ritonja; PAM/ Regional Archives Maribor, fond Moška kaznilnica
Rokopisi: Zbirka rokopisov UKM
Zahvala: Andreja Budar

Produkcija: Plesna izba Maribor – Festival Platforma sodobnega plesa
S finančno podporo: Mestna občina Maribor in Ministrstvo za kulturo RS

 

“Rad bi Vas prosil (...), da bi imeli potrpljenje z vsem nerešenim v svojem srcu in da bi skušali ljubiti vprašanja sama (...)” (Rainer Maria Rilke, Pisma mlademu pesniku)

 

“Umetnost ne reproducira, kar vidimo. Naredi, da vidimo.” (Paul Klee)

 

Celoten kompleks nekdanje KPD oziroma kaznilnice Maribor je bil zgrajen leta 1889 kot značilna peterokraka zgradba. V tistih časih je bila to ena izmed najsodobnejših zgradb v tedanji Avstro-ogrski državi. Vsi trakti objekta s svojo neposredno okolico spadajo pod kulturno-varstveni režim varovanja kulturne dediščine. Danes je stavbni kompleks z izjemo dveh prenovljenih traktov s skoraj 16.000 m2 površin prazen in v propadajočem stanju. Po intenzivnih razpravah in analizah so bile raznolike ideje v projektu URBACT III – 2nd Chance – Druga Priložnost – že prikazane kot predlogi k oživitvi degradirane stavbe ter povezave degradiranega območja z okoliškim mestnim tkivom.

 

Prostor kot arhitekturna podlaga eksperimentalnega ustvarjanja svetlobnih teles.

ČAS ZA NOVO ZGODBO!

Plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in producentka Mojca Kasjak, samostojna ustvarjalka na področju kulture, diplomirana geografinja in sociologinja, je opravila specializacijo na London Contemporary Dance School. Avtorica mnogih projektov, mentorica mladih plesalk, dobitnica nagrad in priznanj. Izvaja seminarje za mentorje otroške plesne vzgoje. V okviru Plesne Izbe Maribor je vzpostavila Platformo sodobnega plesa.

Foto: Saša Huzjak

Foto: Saša Huzjak

 

 



Poročilo s tiskovne konference z dne, 26. 8. 2016

Smo tik pred pričetkom tretje skupne edicije združenih festivalov Performa in Platforma sodobnega plesa, ki s so-kuriranjem in programskimi perspektivami, iščeta tematske, programske in tudi organizacijske modele, ki bi pomagali pri razvoju, ali vsaj ohranitvi tistih performativnih praks, ki pri nas še vedno, zaradi različnih razlogov ostajajo na margini. Tokratni tematski fokus je PREPROSTOST, ki nas poskuša opomniti na vrednoto življenja po načelu preprostosti in tudi tistih umetniških praks, ki h preprostosti stremijo iz različnih vidikov. Bodisi v izboru gibalnega materiala, tematskega fokusa, čistosti ideje ali sporočila.

Jasmina Založnik, umetniška vodja Performe, je povedala: Tako kot v preteklih dveh edicijah, tudi letos v središče postavljamo temo, za katero menimo, da potrebuje večjo pozornost. Tema preprostosti osvetljuje tisto bistvo, na katerega zaradi pritiska kapitalizma pogosto pozabljamo. Kako doseči bistvo in esenco misli, delovanja, kreacije, odnosov, življenja? Preprostost je tista, iz katere je vzniknila Platforma sodobnega plesa pred desetimi leti.

Mojca Kasjak, umetniška vodja Platforme sodobnega plesa, je povedala: Platforma je nastala po zelo preprostem modelu iz izobraževalne strukture delovanja Plesne izbe Maribor.  V desetih letih je prešla mnoge faze, od sodelovanja z EU projektom Modul-dance, z Evropsko prestolnico kulture 2012 do sedanjega sodelovanja s festivalom Performa. S tem namenom smo letos k sodelovanju povabili ustvarjalce, ki so povezani s Plesno izbo Maribor (Sebastijan Geč; Jasmina Križaj, April Veselko, Maja Lamovšek, Dalanda Diallo; Tina Valentan, Anja Bornšek, Andreja Podrzavnik).

asmina Založnik je povedala: Tudi letos ohranjamo nekatere modele in formate, ki smo jih uspešno vzpostavili v preteklih letih. To sta: 2 premieri, od katerih je ena skupna festivalska produkcija (med MKC Maribor in Plesno izbo Maribor) v izvedbi Jasmine Založnik in Darka Dragičevića Jecljam z veseljem in premiera plesne predstave Na vseh štirih, v katerih nastopajo plesalke Plesne izbe Maribor v koreografiji Dalando Diallo. Prav tako so že vzpostavljena sodelovanja z radiom Maribor: radijska tribuna posvečena deseti obletnici Platforme, TV omizje na temo preprostosti v sodelovanju z RTV Slovenija – TV Maribor), umetniški laboratorij, namenjen izmenjavi znanj med ustvarjalci ter sodelovanje z JSKD z gostovanjem nagrajene plesne predstave avtorja Žigana Kranjčana.

Mojca Kasjak je izpostavila še javno razpravo: (Ne)formalne oblike izobraževanja na področju sodobnega plesa in performativnih praks doma in v tujini, ki se bo odvijala na Prvem odru, v sodelovanju s Prvo Gimnazijo in DSPS - Gibanica 2017. Ponosni smo, da letošnji zaključek predstavlja sodelovanje treh festivalov: Poletnega lutkovnega pristana, Performe in Platforme s predstavo madžarskega umetnika Ferenca Fecherja Morgan in Freeman, ki bo na sporedu 4.9. ob 20:00 v LGM, v katerem se prepletajo plesne, performativne in lutkarske prvine.

Sodelovanje med MKC Maribor in Plesno izbo Maribor je poskus trajnega in enakopravnega partnerskega sodelovanja med javnim zavodom in nevladno organizacijo. S festivalom ustvarjamo trajnostno umetniško platformo tudi s povezovanjem s številnimi koproducenti in partnerji: LGM, SNG, GT22, Narodni dom, Prvi oder, Prva gimnazija, ZAIK, DUM. Pomemben člen povezovanja pa predstavljajo urbane koreografije v centru mesta (Mateja Bučar z Zeleno mizo in Sebastijan Geč s intimnimi performansi Kaj te zijaš?)

»Darko Dragičević, gost letošnjega festivala Performa / Platforma je tudi prvi rezident nove mariborske umetniške rezidence HOP Hostla Pekarna«

»Darko Dragičević, gost letošnjega festivala Performa / Platforma je tudi prvi rezident nove mariborske umetniške rezidence HOP Hostla Pekarna«

MKC Maribor je v letošnjem letu pričel z realizacijo novega programa, serije mednarodnihumetniških in producentskih rezidenc v Hostlu Pekarna. Program smo poimenovali umetniške rezidence HOP oz. HOP art residence. Umetniške rezidence so v Evropi in svetu uveljavljena institucija, ki prispeva k večji mobilnosti na področju umetnosti, k popularizaciji sodobnih umetniških praks, promociji avtorjev, dostopnosti umetniških vsebin in vključevanju ter povezovanju mednarodnih umetnikov ter producentov v lokalna okolja.

21. PERFORMA

21. PERFORMA

PREPROSTO

                                     »Vse mora biti tako preprosto, kot se le da, vendar ne bolj preprosto.«

(Albert Einstein)

»Preprostost je umetnost.«

(Dominique Loreau)

 

Tretja edicija združenih festivalov postavlja v središče pojem PREPROSTOST, ki jo v umetnosti, znanosti ali nasploh v življenju pogosto ugledamo v lucidnosti predstavljene ideje, do katere pridemo po dolgi in zapleteni poti učenja, osredotočanja, redukcije, motrenja bistva. Preprostost bistva in esence umetniškega dela, ki ga ne spremlja navlaka nepotrebnih mašil. Ali drugače: »It's a matter of simplifying. Practice removing extraneous ideas... until you have only what's needed to express a simple thought.« (Leo Babauta). Preprostost kot tisto izvorno jedro uspešne ideje. Preprostost kot zamisel, iz katere je vzniknil festival Platforma sodobnega plesa pred desetimi leti.

S tem izzivom, ki usmerja skupno delo, kreiranje in transformiranje programske politike dveh festivalov, ki sta nekoč orala ledino vsak s svojo vizijo, sva vstopili v iskanje načinov povezave in prepletanje dveh principov in dveh vizij. Prekoračiti ustaljene vzorce in ponuditi ter tako prevprašati možnosti obstoja drugačne organizacije.

 

Letos izpostavljamo programsko navezo s Poletnim lutkovnim pristanom Lutkovnega gledališča Maribor, saj se bodo vsi trije festivali zaključili sočasno z gostujočo predstavo, ki bo vključevala preplet glavnih žanrskih atributov festivalov. S tem pa tudi postopno približevanje in izpolnjevanje vizije, da iz festivalskih logik preidemo v kreacijo platforme, ki povezuje med seboj razkropljene akterje in ustvarja pogoje za izmenjavo znanj.

 

To je tudi čas, ko se vračamo k samim začetkom: h generaciji, ki je takrat šele prihajala in ob njej generaciji, ki bo v polje profesionalne kulture šele vstopila. Sobivanje obeh šele razpre odnose, pokaže na razlike, kontinuitete in diskontinuitete ustvarjanja, vzpostavljanja in oblikovanja poetik, estetik in tudi teh, še vedno svojstvenih in navidez izoliranih svetov. Zato smo letos povabili ustvarjalce in ne predstav v klasičnem pomenu. Njihovi prikazi večinoma

predstavljajo nove produkcije. Posledično temu vznikajo številna vprašanja:

Ali lahko pojem novosti ostane v mejah preprostosti? Koliko od tega je že bilo videnega in kakšni so današnji formati novih produkcij? Kako prakticirati umetnost v vsakdanu? Ali to zahteva poseben prostor, čas infokus?

 

Plastenje že poznanih okvirjev, ki na drugačen način prinašajo nova ali že znana spoznanja in sporočila. Ko smo že toliko nasičeni z vsemi nakopičenimi stvarmi, da si enostavno želimo čim bolj enostavnih preprostih rešitev.

Preprostost je umetnost. In preprostost je izziv, vedno znova – v umetnosti, delu, delovanju, življenju.

 

Dobrodošli na poti iskanja preprostosti!

                                                        Jasmina in Mojca